Delavska hranilnica svojega dela ne bi kazala Delu

Ljubljana – Delavska hranilnica, ki je v večinski lasti sindikatov, si bo preteklo leto zapomnila po dokapitalizacijah, rasti poslovanja in rekordnem dobičku. Prvi mož Delavske hranilnice Dušan Grlica nam je, namesto odgovorov na neprijetna vprašanja, dal nasvet, naj raje upoštevamo visoke standarde poročanja.

Leto 2016 je bilo za Delavsko hranilnico (DH) v marsičem prelomno. Zahtevne razmere na bančnem trgu, negativne obrestne mere in vse večja konkurenca bank ter naraščajoče potrebe po kapitalu, zaradi rasti poslovanja so pred hranilnico postavile nove izzive, ki so jih po besedah predsednika uprave DH Dušana Grlice uspešno obvladali. »Hranilnica je leta 2016 uspešno prestala preglede Banke Slovenije, ki so se nanašali na kapitalsko ustreznost, izvedla potrebne dokapitalizacije, zelo uspešno zaključila dva velika projekta: nepremičninski projekt Livade Izola ter prodajo naložbe Aerodrom Maribor in dosegla rekorden bruto dobiček v višini 6,1 milijona evrov,« nam je vendarle sporočil Grlica. Hranilnica je leta 2016 po nerevidiranih podatkih povečala bilančno vsoto za 9,7 odstotka na 999,2 milijona evrov.

Rast posojil in vlog

Posojila nebančnemu sektorju so se leta 2016 povečala za 19,3 milijona oziroma za 4,7 odstotka. Obseg posojil prebivalstvu se je povečal za skoraj četrtino, pravnim osebam pa znižal za 4,7 odstotka. »S tem smo ena redkih bančnih institucij v Sloveniji, ki je med kreditnim krčem povečevala kreditiranje,« pravi Grlica.

Vloge nebančnega sektorja so se lani povečale za 9,2, vloge prebivalstva za 10,6 odstotka, pravne osebe pa so svoje vloge v DH povečale za 16,2 milijona evrov oziroma za 6,2 odstotka. Vloge na osebnih računih pomenijo 54-odstotno rast, na poslovnih računih pa kar 62-odstotno. Število osebnih računov z rednimi prilivi se je leta 2016 povečalo za 12.366 oziroma za 23,9 odstotka, število poslovnih računov pa za slabih 22 odstotkov.

Višji obrestni prihodki in provizije

Čiste obrestne prihodke je hranilnica, primerljivo z letom 2015, povečala za sedem odstotkov, čiste provizije pa za 19 odstotkov. DH je lani na novo oblikovala za dobra 2,2 milijona evrov slabitev. Posojila, pri katerih se pojavljajo zamude nad 90 dni in nad 200 evrov, so konec decembra v hranilnici znašala komaj 1,42 odstotka kreditnega portfelja, delež bruto nedonosnih izpostavljenosti, z zamudo nad 90 dni, ki vključuje tudi bonitetne skupine D in E, med katerimi se terjatve redno odplačujejo, pa znaša 3,23 odstotka.

Kapital še ne bo na borzi

Kapital je konec decembra znašal 45,4 milijona evrov, količnik kapitalske ustreznosti pa je dosegel 14,95 odstotka, kar je po zagotovilih Grlice precej nad zahtevami Banke Slovenije. Konec decembra je imelo 626 delničarjev v lasti 365.981 delnic, knjigovodska vrednost posamezne je znašala 139,49 evra. Največji, 46,4-odstotni, lastniki hranilnice so sindikati, občani imajo 45 odstotkov, nihče od posameznih lastnikov pa ne presega deset odstotkov lastništva. Ljubljanska borza bo prihodnji mesec uvedla platformo, na kateri bo mogoče trgovati z netržnimi delnicami, po poročanju Financ bi se na borzi tako utegnile znajti tudi delnice podjetij, kot so elektrodistributerji in Delavska hranilnica. »Dvomim, da na borzo lahko uvrstijo delnice kateregakoli podjetja brez privoljenja izdajatelja, delnic tako še ne bo prav kmalu na borzi,« nam je povedal Grlica.

Na neprijetna vprašanja ne odgovarja

Viri iz hranilnice pa so nas opozorili, da med zaposlenimi vre zaradi sprememb pri izplačevanju stimulativnega dela dohodka. Grlico smo zato vprašali, ali je ob izplačilu božičnice zaposlenim zahteval še izplačilo božičnice zase, čeprav mu ta ne pripada, ali je stimulativni del plače zaposlenim odpravljen, kolikšna je bruto oziroma neto plača predsednika uprave, ali drži, da je DH plačala račun za praznovanje Grličevega rojstnega dne in ali je res, da je predsednik uprave poskušal nabaviti avtomobil znamke BMW.

Iz Delavske hranilnice so nam odgovorili, da pri poslovanju upoštevajo vse standarde in zakonodajo, kar potrjujejo redni in izredni pregledi revizorske hiše, Banke Slovenije, interne revizije in drugih ustanov, nadzorni svet pa je s svojimi komisijami seznanjen z vsemi relevantnimi podrobnostmi iz poslovanja družbe. »Delavska hranilnica je vedno bila in ostaja zavezana visokim etičnim standardom. Menim, da so posamezne trditve stvar osebne interpretacije vašega vira, zato jih v Delavski hranilnici ne bi želeli komentirati oziroma urejati notranjega poslovanja v javnosti,« v odgovoru piše Grlica.

Ko smo ga za konkretne odgovore prosili še po telefonu, nam je zanikal namero o nakupu avtomobila. Na vprašanja o božičnici, stimulaciji zaposlenim, svoji plači in stroških reprezentance pa je odgovoril: »Mi imamo vse čisto, nič nismo naredili narobe. Poslovanja javno ne želim komentirati in vse, kar vas zanima, boste videli v letnem poročilu.«