Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenija še ni vzpostavila akreditacijskega sistema, ki državam omogoča, da iz Bruslja zahtevajo povračila za potrjene evropske projekte. Teh imamo sicer potrjenih že za več kot 770 milijonov evrov. Toda kot odgovarjajo iz vladne službe Svrk, nanj računajo do konca leta. V petek so še zadnje dopolnitve akreditacijske dokumentacije posredovali na urad za nadzor proračuna (UNP).
Kako je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Svrk), ki je odgovorna za vzpostavitev tega pomembnega akreditacijskega sistema (seveda v tesnem sodelovanju z resorji ter plačilnim in revizijskim organom pri ministrstvu za finance, kot dodajajo na Svrku) napredovala pri njegovi pripravi? Gre za sistem, ki določa odgovornost, naloge in nadzor pri izvajanju kohezijske politike.
Iz Svrka so odgovorili: »Postopki akreditacije sistema evropske kohezijske politike 2014–2020 so v polnem teku. V sodelovanju z ministrstvi smo poleti pripravili opis sistema in nadzora izvajanja Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014–2020. Na podlagi opravljenih razgovorov (z UNP, finančnim in drugimi ministrstvi) je ta dokument v tem trenutku še predmet manjših redakcij. Pričakujemo, da bo pozitivno mnenje izdano do konca tega leta.«
Kot so pojasnili, so bili v dokumentaciji, ki so jo posredovali na UNP že junija, potrebni opisi upravljanja in nadzora za institucije, ki sodelujejo v izvajanju evropske kohezijske politike. Gre za kar dolgo verigo različnih institucij, od organa za upravljanje (pri nas je to Svrk) do organa potrjevanja, kar je ministrstvo za finance, ki prek UNP opravlja tudi nadzor, do več posredniških teles, kar so različna ministrstva, do drugih izvajalskih organov, kot so zavod za zaposlovanje, Slovenski podjetniški sklad, Spirit in drugi ter seveda revizijski organ UNP. Ta dokumentacija je izjemno kompleksna, veliko je sporazumov med samimi institucijami, skratka, dokument obsega več kakor tisoč strani, dopolnjevali pa so ga v vsem tem času, seveda v skladu s priporočili UNP.
Infografika: Delo
Čeprav gre očitno za precej kompleksno delo, pa ga je verjetno pospešilo tudi opozorilo treh evropskih komisarjev, ki so sredi leta pisali državam, tudi Sloveniji, naj že vendar pohitijo z akreditacijo sistema izvajanja kohezijske politike, da bo črpanje zares steklo.
Treba pa je spomniti, da medtem ko nastaja novi sistem akreditacije, pospešeno končujejo programsko obdobje 2007–2013 in izvajanje novega 2014–2020. In še kaj. Kakorkoli, na Svrku so potrdili: »V zadnjih tednih smo pripravljali še zadnje dopolnitve, ki smo jih na UNP posredovali prejšnji petek.«
Podporno okolje in strategije
Poleg vzpostavitve akreditacijskega sistema, potrebnega za črpanje evropskih sredstev, so pomembne tudi tako imenovane predpogojenosti, ki jih predstavljajo različne državne strategije in drugo podporno okolje. Doslej je veljalo, da če katera od pomembnih strategij ne bo pripravljena, črpanja za tisto »prednostno os« ne bo.
V kakšnem stanju je torej to podporno področje zdaj? Iz Svrka so odgovorili: »Pri predhodnih pogojenostih gre za tako imenovane domače naloge po različnih področjih operativnega programa 2014–2020 (večinoma pripravo in sprejetje potrebnih resolucij, strategij, programskih področnih dokumentov, načrtov, analiz, aplikacij in podobno, kot podlago za nadaljnje izvajanje), ki jih je treba izpolniti še pred povračili sredstev EU iz bruseljske blagajne. Za Slovenijo je relevantnih sedem splošnih in 21 tematskih predhodnih pogojenosti.«
Za tiste predhodne pogojenosti, ki do oddaje operativnega programa niso bile izpolnjene ali so bile delno izpolnjene, je morala Slovenija pripraviti akcijske načrte, skrajni rok za njihovo izpolnitev pa je 31. december 2016. Doslej so bile izpolnjene vse, razen štirih: statistični sistem in kazalniki rezultatov, infrastruktura za raziskave in inovacije, preprečevanje in obvladovanje tveganja ter infrastruktura za omrežja naslednje generacije, ki je del tako imenovane digitalne strategije – tu smo na dobri poti, da do konca leta 2016 to predhodno pogojenost tudi izpolnimo, so dejali na Svrku.
Ko bo akreditacija končana
Kdaj bo akreditacijski sistem končno vzpostavljen in bo lahko tudi Slovenija brez pomislekov v Bruselj poslala prve zahtevke za povračilo za evropske projekte, ki jih zdaj lahko financira samo iz domačega proračuna? Svrk: »Ko bo UNP dokončno opravil pregled postavljenega sistema izvajanja, bo izdal mnenje, da sistem deluje. Za tem se bo s tem seznanila vlada, UNP pa bo o zaključku postopkov obvestil evropsko komisijo. S tem bo akreditacija končana in izpolnjeni pogoji za to, da bo lahko Slovenija od evropske komisije zahtevala povračila za projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi, za katere je sredstva že založil nacionalni proračun.«
Če je bila ministrica za razvoj in evropsko kohezijo Alenka Smerkolj poleti še optimistična, da bi lahko že v zadnjem četrtletju letos pričakovali prva izplačila tudi iz Bruslja, zdaj iz Svrka odgovarjajo, da seveda delajo aktivno na tem, da bi prve zahtevke v Bruselj lahko posredovali do konca leta. Oziroma, poslali jih bodo, ko bodo postopki akreditacijskega sistema v Sloveniji končani.
Že prek 770 odobrenih projektov
Trenutno je odobrenih za več kot 776 milijonov evrov sredstev, kar je več kot četrtina vseh sredstev, ki so Sloveniji na voljo do leta 2023 (dobre tri milijarde evrov). Do konca prejšnjega tedna je bilo podprtih več kot 141 vlog za projekte, programe ali javne razpise.
Po zadnjih podatkih je bilo zanje izplačanih že za okrog 70 milijonov evrov. Že iz poročila o stanju izvajanja kohezijske politike 2014–2020 za obdobje od januarja do konca septembra, ko je bilo potrjenih vsega skupaj za 715 milijonov evrov projektov, programov in javnih razpisov, je veljalo, da je bilo zanje izplačanih več kot 37 milijonov evrov.
Infografika: Delo
Smerkoljeva: Slovenija
