Tiskane izdaje
Drago Kos zanika neuradne informacije, ki so zakrožile po bančnih kuloarjih, da ga je zdaj najel tudi Miodrag Kostić, najbogatejši Srb, lastnik AIK banke, ki sodi v njegovo MG Grupo. Pred kratkim je dobil soglasje Evropske centralne banke za prevzem Gorenjske banke. Kot je znano, je v njej uradno že skoraj petinski lastnik.
»Kostić ni moja stranka, bi bilo pa fino, če bi postal. Ne vem, ali se bo odločil zame. Ker naj bi Gorenjsko banko zdaj prevzel, bi moje storitve, glede na to, kdo sedi v vodstvu te finančne ustanove, Kostić tudi potreboval. Vsekakor je to zame poslovna priložnost. Gorenjska banka je poleg tega še edina, ki še ni pobrskala po svojem drobovju,« nam je dejal Drago Kos. Ko smo ga prosili za podrobnejše pojasnilo njegove izjave oziroma želeli izvedeti, kaj se skriva za njegovimi namigovanji, pa se je lastnik podjetja R.U.R. odločil posloviti in telefonsko zvezo prekinil.
Po kreditnih mapah je že brskal
Njegovemu podjetju, registriranemu za podjetniško in poslovno svetovanje, je v preteklosti sekira že padla v med, ko je podpisal pogodbo z NLB, v kateri se je nato lotil pregleda slabih naložb in iskanja morebitnih sumov kaznivih dejanj. Banka mu je za to plačala nekaj manj kot 900 tisočakov, od lanskega maja pa z njo ne sodeluje več. Ko se je NLB odločala, koga izbrati za brskanje po njenem kreditnem drobovju, so določili merila za izbor izvajalca: strokovnost, usposobljenost in izkušnje na področju preiskovanja.
Banka je povpraševanje poslala šestim ponudnikom. Potem ko je Kosovo sodelovanje z banko prišlo v javnost, je pogodbo pregledalo tudi računsko sodišče, a pri reviziji postopka sklepanja pogodbe ni ugotovilo večjih nepravilnosti. Revizorji so problematizirali le to, da je NLB po prvi fazi izbora razširila nabor zahtev. Sprva je namreč zahtevala le, da jim je zunanji izvajalec kadarkoli na voljo za forenzično revizijo, nato pa je ponudnike obvestila, da morajo »po potrebi v dogovoru z naročnikom neposredno sodelovati tudi z organi pregona, nuditi potrebne informacije in zastopati naročnika v nadaljnjih postopkih pred sodišči«.
Je torej Kos svoje delo opravil v celoti? »V kazenskih zadevah ne, te še pridejo na vrsto. V zvezi z NLB sem bil doslej na sodišču le enkrat, v nekem delovnopravnem sporu, sicer pa sem z odvetniki sodeloval pri pripravi več delovnih sporov,« je povedal Kos. NLB je njemu in njegovim kolegom sprva plačevala 250 evrov na uro z DDV, po polemikah v javnosti pa je bila ta postavka nato znižana.
Na podlagi pregleda je bilo podanih 12 naznanil suma kaznivih dejanj, 46 ovadb, 42 premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih in dva v civilnih tožbah. NLB je uvedla tudi možnost denarnega nagrajevanja prijaviteljev domnevnih nepravilnosti v lastnih vrstah, ki bi lahko dobili celo do 50.000 evrov, a po naših informacijah žvižgačem niso izplačali niti ene nagrade. Niti najnižje v višini 2000 evrov, ki jo denunciatorju lahko izplačajo brez odobritve uprave.
Preiskovalci imajo tudi elektronsko pošto
Vodja specializiranega državnega tožilstva za pregon gospodarskega kriminala in korupcije Harij Furlan je pred časom v državnem zboru namignil, da preiskovalci bančne luknje dobivajo selekcionirane dokumente. V kreditnih mapah naj bi manjkali dokumenti, ki so ključni za dokazovanje direktnega naklepa (gre za obvezen element, ko tožilec nekoga preganja zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja). »S kreditno dokumentacijo direktnega naklepa ne bomo dokazali. Za to so ključni elektronska sporočila, pričevanja, zapiski,« je dejal Furlan na seji preiskovalne parlamentarne komisije Anžeta Logarja.
Elektronska sporočila odgovornih načeloma niso del kreditne mape komitenta; a tudi s tem preiskovalci nimajo več težav. Po naših informacijah je namreč tožilstvo dobilo odredbo sodišča za zaseg elektronske pošte nekdanjih vodilnih v NLB. Banka je to elektronsko pošto članov nekdanjih uprav banke v času nastajanja bančne luknje, ki jo je bilo treba restavrirati iz arhivskih kaset, tožilstvu tudi izročila.
Kje vse je še brskal Kos
Podjetje Draga Kosa je pri brskanju po kreditnih mapah sodelovalo nekaj let tudi s Hypo Alpe-Adria-Bank in pri tem dobro služilo, celo dober milijon evrov na leto, zdaj pa sodeluje s Heto, slabo banko omenjene nekdanje avstrijske. Zanjo Kos išče premoženje dolžnikov oziroma nekdanjih posojilojemalcev. R.U.R. je imel po zadnjih javno objavljenih podatkih leta 2015 za 760 tisočakov prihodkov, dve leti pred tem pa so ti presegali 1,1 oziroma 1,3 milijona evrov.
