Tiskane izdaje
Ljubljana – Država terjatev do podjetij ne prodaja le prek slabe banke, ampak tudi neposredno. A čeprav samo neizterjan davčni dolg znaša 1,3 milijarde evrov, je država od leta 2007 prodala le šest svojih terjatev in zanje iztržila komaj dobrih 110.000 evrov.
Vlada je pred kratkim sprejela poročilo o prodaji in drugih vrstah razpolaganja z državnim premoženjem v letu 2016. Iz njega je razvidno, da je država lani prodala le eno terjatev, in sicer do družbe Steklarstvo Spectrum v vrednosti slabih 29.000 evrov.
Kupec je bilo podjetje nepremičnine Klemenčič, ki je za terjatev odštelo dobrih 17.000 evrov. Poročilo še navaja, da so bili postopki Finančne uprave (Fursa) do omenjene družbe glede neplačanih davkov in prispevkov neučinkoviti, ker družba ni imela omembe vrednega premoženja in ker bi bil morebiten stečaj družbe za državo slabša rešitev.
Ker je Furs, na primer, predlagal tudi stečaj Litostroja jekla, ki mu prav tako dolguje za okoli sedem milijonov neplačanih davkov in prispevkov, nas je zanimalo, zakaj v tem in tudi v drugih primerih ne poišče kupca terjatev.
Samo davčni dolg je po podatkih Fursa konec marca znašal 1,28 milijarde evrov, od tega je okoli polovica dolga takšnega, da izterjava bodisi ni dovoljena bodisi je malo verjetno, da bi se v postopku izvržbe dolg izterjal. Med takšne dolgove sodijo tudi terjatve do podjetij v stečaju ali prisilni poravnavi.
Na Fursu pojasnjujejo, da sami niso predlagatelji prodaje terjatev, ampak da se to izvaja skladno z zakonom o javnih financah in podzakonskima aktoma. Kot je razumeti, so tako naprodaj terjatve vseh vrst dolžnikov, ki niso v postopkih insolvenčnosti, kot tiste od dolžnikov, ki gredo v stečaj ali prisilno poravnavo.
V prodajo ob ekonomski upravičenosti
Na ministrstvu za finance pravijo, da se država za prodajo terjatev iz davkov in prispevkov odloči ob prejemu ponudbe potencialnih kupcev pri družbah, ki že dalj časa ne poravnavajo tekočih obveznosti oziroma že izpolnjujejo pogoje za insolventnost, a še niso v insolvenčnih postopkih. Prav tako sprejme tiste ponudbe, pri katerih so dolžniki že v insolvenčnih postopkih in so njihove obveznosti z objavo oklica za začetek stečajnega postopka ponujene v prodajo.
»Država se odloči za prodajo svoje terjatve, če je prodaja ekonomsko upravičena. To pomeni, da bo država dobila višje poplačilo iz prodaje, kot bi ga dobila iz insolvenčnega postopka družbe,« dodajajo.
V desetih letih prodali
Furs je sicer od leta 2013 vložil kar 741 predlogov za stečaj, vrednost terjatev do teh dolžnikov pa je znašala 190 milijonov evrov. Podatka, koliko teh družb je na koncu tudi končalo v stečaju, nismo dobili, vsekakor pa lahko ugotovimo, da večine teh terjatev država ni prodala.
Strah pred očitki
Matej Runjak, ki ima izkušnje z upravljanjem premoženja, tudi državnega, meni, da država tako redko prodaja svoje terjatve, ker si njene institucije tega ne upajo narediti, saj se bojijo očitkov, da so prodali prepoceni. Runjaku se zdi smiselno, da bi se država pogosteje odločala za tako unovčenje svojih terjatev. Pravi, da bi država, denimo, to lahko zaupala nekomu, ki je specializiran za prodajo takšnih naložb.
Terjatve do podjetij, ki jih je dobila v postopku sanacije bank, že zdaj prodaja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero pa že od vsega začetka letijo kritike, da te naložbe prodaja prepoceni. DUTB je tako kot Furs tudi upnica Litostroja jekla, zato poznavalci že dolgo opozarjajo, da bi morale državne institucije pri tem sodelovati.
