Tiskane izdaje
Ljubljana – Zakon o davčnem potrjevanju računov, za katerega je državni zbor glasoval v sredo zvečer, je danes na izredni seji državnega sveta. Svetniki bodo odločali o odložilnem vetu in tako zakon morda vrnili v državni zbor.
Včeraj se je v državnem svetu samo zaradi zakona o davčnem potrjevanju računov sestala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Kolegom svetnikom predlagajo, naj danes na izredni seji, ki se začne ob 14. uri, glasujejo za odložilni veto in od državnega zbora zahtevajo, naj znova odloča o zakonu.
V interesni skupini kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev sta Peter Vrisk in Cvetko Zupančič kot predstavnika kmetov, Bojana Potočan kot predstavnica samostojnih poklicev in Alojz Kovšca kot predstavnik obrtnikov. Obrtno podjetniška-zbornica Slovenije sistemu davčnih blagajnam nasprotuje s številnimi ugovori.
Za zakon o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja sistem davčnih blagajn, je glasovalo 48 poslancev državnega zbora: če bodo zaradi veta glasovanje ponovili, bodo morali zbrati več kot polovico, najmanj 46 glasov, a toliko jih lahko zberejo vladne stranke.
Državni svet se je že junija opredelil proti potrjevanju računov, ko je v državni zbor sporočil: »Državni svet ne podpira predloga zakona.« Veto državnega sveta davčnih blagajn ne bo ustavil, podaljšal pa bo zakonodajni postopek in odmaknil uveljavitev zakona. »Krajši zamik uveljavitve zakona ne bo vplival na izvajanje nalog po akcijskem načrtu,« ugotavljajo na ministrstvu za finance.
Furs: naročilo oddali, kmalu pogodba
Finančna uprava mora do 1. decembra poskusno zagnati informacijski sistem za potrjevanje računov, tako da ga bo skupaj z zavezanci lahko preizkušala do obvezne uporabe 2. januarja 2016. Zagotavljajo nam, da se na uvedbo davčnih blagajn pospešeno pripravljajo že več mesecev: »Menimo, da večjih težav pri uveljavitvi zakona v predvidenih rokih ne bi smeli imeti. Z ministrstvom se ves čas usklajujejmo pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov. Ves čas intenzivno sodelujemo tudi z zbornicami in drugimi deležniki.« Na spletni strani ministrstva je zdaj tudi predlog pravilnika, ki vsebuje tehnične podrobnosti o delovanju sistema.
Finančna uprava je po javnem razpisu, ki ga je objavila 7. maja, že oddala naročilo za dobavo strojne opreme, a naročilo še ni pravnomočno, ker se bo 21. julija iztekel pritožbeni rok. Zapletov ne pričakujejo, zato načrtujejo: »Pogodba bomo predvidoma podpisali 21. julija. To pomeni, da bo oprema dobavljena konec avgusta.« Podatka o vrednosti pogodbe ni mogoče dobiti, ker naročilo še ni pravnomočno, prav tako ne imena izbranega dobavitelja. Za vsa vprašanja o tehničnih podrobnostih sistema davčnih blagajn je po pojasnilih ministrstva za finance pristojna finančna uprava, kjer pravijo: »Pripravljamo tudi tehnične specifikacije, ki bodo predvidoma objavljene avgusta. Razvijalci programov bodo septembra že začeli testirati povezavo s finančno upravo.«
Koliko bo stalo zavezanca?
Predsednik združenja malih trgovcev pri gospodarski zbornici Jože Vencelj, s svojim podjetjem Ist tudi sam mali trgovec, od davčnih blagajn ne pričakuje nobenih izboljšav za državni proračun ali boljši davčni nadzor proti sivi ekonomiji, zase in svoje kolege pa le dodatne stroške. »Za nas, ki imamo družbo z omejeno odgovornostjo in vodimo materialno knjigovodstvo, davčne blagajne pomenijo le strošek. Tudi za davčni nadzor so pri nas brez pomena, ker imamo inventuro, in če pri tem kakšen izdelek v evidenci manjka, moram plačati davek,« dodaja sogovornik.
Račune izdaja prek računalniškega programa: »Zaradi potrjevanja računov pri finančni upravi bomo morali zanesljivo namestiti nove programe, to pa spet pomeni strošek.« Je pa res, pravi Jože Vencelj, da lahko zavezanci, ki, recimo, ponujajo storitve in nimajo materialnega poslovanja, dohodek laže skrijejo: »Je pa tako: kdor zdaj ne izdaja računov, jih tudi zaradi davčnih blagajn ne bo. Ali pa bo račun izdal za 100 evrov, 300 pa jih bo spravil v žep.«
Na ministrstvu za finance predvidevajo, da bo obvezno potrjevanje računov državnemu proračunu prineslo dodatnih 50 do 100 milijonov evrov. »Ta ocena je zelo zadržana,« pravi državna sekretarka Mateja Vraničar.
