Tiskane izdaje
Davčno upravo sta po neuradnih podatkih pripravljena voditi dva kandidata: sedanji vršilec dolžnosti mag. Tomaž Perše in profesorica s Fakultete za upravo dr. Maja Klun.
Kdo je sploh opazil natečaj?
Javni natečaj za položaj generalnega direktorja direktorja davčne uprave je na svoji spletni strani zelo neopazno objavilo ministrstvo za javno upravo in pravosodje: razpis se je iztekel 9. marca. Po izteku roka za prijavo je ministrstvo novico o javnem natečaju umaknilo, tako da zunanje obiskovalce spletne strani na njej o natečaju ni nobene sledi več. V davčnih krogih se strinjajo, da je bilo razpis zelo težko opaziti oziroma izslediti, in se čudijo, da ga ni bilo mogoče brati na bolj izpostavljenih spletnih mestih.
Sicer pa je Uradniški svet na 38. redni seji dne 25. februarja imenoval člane posebne natečajne komisije za izvedbo postopka javnega natečaja za položaj generalnega direktorja davčne uprave: za predsednico dr. Polonco Kovač s Fakultete za upravo ter za člane Matejo Vraničar z ministrstva za finance, davčnega svetovalca in generalnega sekretarja zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darka Končana in predsednika sindikata carinikov Dušana Pečnika.
Zadnjo besedo ima minister
Naloge Uradniškega sveta opredeljuje 174. člena zakona o javnih uslužbencih, po katerem skrbi za izvajanje izbire uradnikov na položajih iz četrtega odstavka 60. člena zakona o javnih uslužbencih. Ta v 4. odstavku določa: »Javni natečaj za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet.« Po predvidenem postopku izbire generalnega direktorja, uradniški svet oceni, ali vsi izpolnjujejo razpisne pogoje, opravi pogovor s primernimi kandidati in »zmagovalca« predlaga ministru za finance, ki pa ima pravico predlog zavrniti. Zdaj torej še ni mogoče reči, koliko časa bo trajal izbirni postopek.
Tomaža Peršeta, ki davčno upravo vodi zdaj, je vlada za vršilca dolžnosti generalnega direktorja davčne uprave imenovala 13. septembra 2013, potem ko je njegova predhodnica Mojca Šircelj 20. julija lani tedanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča prosila, naj jo razreši, in mu hkrati izročila odpoved. Pred kratkim je vlada Tomažu Peršetu podaljšala položaj vršilca dolžnosti.
Bosta vodila Durs ali Furs?
Sicer pa kandidata za generalnega direktorja davčne uprave danes še ne vesta, ali se potegujeta za vodenje službe v današnjih razsežnostih, ali pa bo »pod njima« Finančna uprava republike Slovenije (Furs), v katero bosta združeni carinska in davčna služba, če bodo obveljale zamisli vlade Janeza Janše. Predlog zakona o finančni upravi je vlada Janeza Janše pripravila, preden je njegova koalicija razpadla, in ga pred dvema dnevoma, ko je v vladi sedela le še Janševa stranka SDS, oddala v zakonodajni postopek državnemu zboru. Malokdo verjame, da bo zakon v predlagani obliki prišel do objave v uradnem listu tudi pod novo vlado.
Zakonu odločno nasprotuje tudi Sindikat državnih organov Slovenije, ki je danes državni zbor pozval, naj predlog zakona zavrne, če se bo besedilo vendarle prebilo do poslanskih klopi: »Pozivamo vas, da v primeru, da bo zakon poslan v obravnavo in sprejem v državnem zboru, zavrnete in umaknete iz nadaljnjega postopka. Pripravljeni smo se takoj odzvati in predlagamo sestanek v okviru državenga zbora, da pojasnimo še nekatere naše ugotovitve in stališča.«
Sindikata odločno proti predlogu zakona o finančni upravi
Sindikat državnih organov Slovenije, ki ga zastopa sekretar republiškega odbora Drago Ščernjavič, opozarja, da je imel v obdobju javne obravnave številne pomisleke in pripombe k osnutku zakona, ki jih predlagatelji niso upoštevali, poleg tega besedilo, ki ga je vlada poslala v državni zbor, nima soglasja socialnih partnerjev. »Ugotavljamo in opozarjamo, da predlog zakona ni usklajen s socialnimi partnerji, to je s Sindikatom državnih organov Slovenije in Sindikatom carinikov Slovenije.Zavračamo trditev v gradivu, da je smiselno upoštevana večina pripomb sindikata. Tako smo bili zopet odrinjeni iz postopka socialno partnerskega usklajevanja. Odprta so še številna vprašanja. Opozorila in pripombe prihajajo tudi iz nekaterih občin, ki se ne strinjajo glede organizacije davčnih uradov. Iz gradiva tudi izhaja, da predlog zakona medresorsko še ni usklajen.«
Kdo potrebuje finančno policijo?
Besedilo zakona je nekakšna lepljenka poglavij iz zakonov o davčni upravi in o carinski službi: nova ustanova naj bi zaposlila okoli 4000 ljudi, saj ima davčna uprava zdaj okoli 2400 uslužbencev, carinska pa 1600. Predstavniki vlade oziroma stranke Janeza Janše so posebej izpostavljali tako imenovano finančno policijo – to imajo na primer v Italiji – a je iz predloga težko ugotoviti, kako bi delovala in kdo bi delal v njej. Davčni strokovnjaki se strinjajo, da se avtorji zamisli niso dobro podučili o delovanju in pristojnostih finančne policije v državah, kjer jo pač imajo. Slovenski davčni strokovnjaki poudarjajo tudi, da Slovenija finančne policije ne potrebuje, saj ima davčna uprava vse potrebne pristojnosti, poleg tega lahko že zdaj sodeluje tudi s policijo.
