Dvajsetmilijonski črni oblak nad Gorenjsko banko

Izteka se rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup. Ali bo breme preteklosti ustavilo postopek?

Objavljeno
24. julij 2017 15.45
Suzana Kos
Suzana Kos

Jutri naj bi nadzorniki Telekoma, enega od štirih interesentov za nakup Gorenjske banke, razpravljali tudi o tem, kakšno zavezujočo ponudbo naj odda za banko nacionalni telekomunikacijski operater, ki ga vodi Rudolf Skobe. Preostali vlagatelji, ki še sodelujejo v prodajnem procesu od najprej desetih interesentov, so še konzorcij FMR/Kolektor, srbska AIK banka in ameriški sklad Apollo.

Banka Slovenije jo ima na piki

Zdi se, da ima Banka Slovenija na piki Gorenjsko banko. Tako kot NLB, NKBM, Banko Celje in Abanko je tudi njo nameravala poslati v sanacijski postopek in ji leta 2013 naračunala negativni kapitalski primanjkljaj v višini 328 milijonov evrov. Na to odločbo se je takratna uprava Gorenjske banke pod vodstvom Gorazda Trčka pritožila, banka pa je bila nato dokapitalizirana za le 13 milijonov evrov. S tem denarjem je v njeno lastniško strukturo vstopila AIK banka srbskega poslovneža Miodraga Kostića.

Banka v sodni preiskavi

Banka Slovenije je poleg odločbe o primanjkljaju napisala tudi kazensko ovadbo, v kateri je Gorenjsko banko obtožila suma pridobitve protipravne koristi. Šlo je za posle, povezane z izstopom Gorenjske banke in nemškega Siemensa iz lastništva kranjskega Iskratela. Transakcije so se dogajale leta 2009, z njimi pa naj bi Gorenjska banka pridobila protipravno korist, vredno skoraj 20 milijonov evrov.

Zadeva je po naših informacijah zdaj v fazi sodne preiskave. Zakaj je ta podatek pomemben? Primer lahko vpliva na prodajni postopek Gorenjske banke, ki pravkar poteka; do konca meseca naj bi zainteresirani oddali zavezujoče ponudbe. Naši sogovorniki ocenjujejo, da 20-milijonska grožnja lahko vpliva na višino ponudbe zainteresiranih investitorjev oziroma da vse skupaj lahko ogrozi celoten prodajni postopek. Za kazniva dejanja pravnih oseb je namreč mogoče predpisati denarno kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ali pa prepovedati razpolaganje z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je.

V Gorenjski banki zadeve ne komentirajo, po naših informacijah pa so se na sklep o uvedbi sodne preiskave pritožili, zato še ni pravnomočen. V zvezi s to predkazensko zadevo banka sicer tudi ni oblikovala rezervacij, saj ocenjuje, da je zahteva neutemeljena.

Potencialna kazen višja od njenega kapitala

Banka Slovenije po eni strani zahteva prodajo Gorenjske banke, po drugi strani pa jo s to kazensko ovadbo otežuje. Ta problem je za banko tudi precej večji, kot na primer vprašanja hrvaških varčevalcev za NLB, saj je potencialna kazen višja od njenega kapitala. Vprašanje pa je tudi, ali so vsi interesenti za Gorenjsko banko s tem seznanjeni.

Gotovo pa zanjo ve Miodrag Kostić, lastnik AIK banke, saj ga je z aktualnimi sodnimi postopki seznanila njegova predstavnica v nadzornem svetu Gorenjske banke. Banko s tako »potencialno napako« pa lahko kupi samo nekdo, ocenjuje eden od sogovornikov, ki je z regulatorjem v dobrih odnosih in morda ve, da njegovih drastičnih kazni Gorenjci ne bodo deležni.