Ekonomska demokracija (3): Evropsko lastništvo zaposlenih se krepi

 V Evropi je čedalje več podjetij z delavsko lastniško shemo. Krka deli dobiček zaposelnim.

Objavljeno
30. december 2013 19.14
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Ljubljana – Če pri nas tako rekoč ne vemo, kaj bi z lastništvom zaposlenih, je Evropa in sploh kapitalistični svet poln tovrstnih delavsko-lastniških praks. Pri Evropski federaciji lastništva zaposlenih (Efes) je po najnovejših analizah v letu 2013 v rokah zaposlenih kar 266 milijard evrov vreden lastniški delež v evropskih podjetjih.

Ali kakor je za Delo povedal Marc Mathieu, generalni sekretar Efesa, je v letu 2012 kar 30 odstotkov od vseh velikih evropskih podjetij lansiralo nove načrte za delitev dobička zaposlenim, kar tudi pomeni, da večina velikih podjetij te načrte prenovi vsaki dve ali tri leta.

Popolni podatki o stanju delavskih lastniških shem, ki so seveda po evropskih podjetjih različne, a tudi globalne, bodo na voljo v nekaj tednih, kakor so nam odgovorili iz bruseljskega Efesa. A očitno je, da se delavsko solastništvo po Evropi tudi v letih finančne in gospodarske krize ni bistveno sesulo, največji osip, kakor kaže tudi grafika, je nastal v letu 2009 in 2010, letos pa je z 266 milijardami evrov, ki so po različnih velikih podjetjih po Evropi v lasti zaposlenih, že dosegel drugo največjo vrednost od leta 2006, odkar Efes tudi pripravlja te velikanske analize. Višja vrednost skupnega podjetniškega premoženja v lasti zaposlenih je bila samo leta 2007. Vztrajno raste tudi delež velikih evropskih podjetij, ki ima delavske lastniške sheme in programe; če je bilo takih podjetij leta 2005 70 odstotkov, jih je bilo leta 2012 84,6 odstotka, v tem letu pa je bil najvišji tudi delež kapitala, ki je v delavski lasti, in sicer v povprečju skoraj triodstotni. V krog velikih mednarodnih podjetij, ki gojijo lastništvo zaposlenih skozi različne sheme in programe, spadajo na primer francoske banke, kot je Société Générale, BNP Paribas, Credit Agricole, Axa, švicarska UBS, prav tako pri nas znani švicarski Novartis; v teh velikih družbah je lastništvo zaposlenih od okrog štiri- do okrog desetodstotno. Španski Mondragon ali angleški John Lewis Partenrship pa sta v stoodstotni lasti zaposlenih oziroma zadružnikov.

Indeksi delavskega lastništva

V Veliki Britaniji so letos celo lansirali tako imenovani indeks delavskega lastništva (EOI), potem ko so ga v Franciji že pred leti (IAS). In kaj je britanski delavski lastniški indeks? To je indkes, ki temelji na javnih družbah, ki kotirajo na Londonski borzi, kakor tudi na alternativnem delu londonske borze AIM (AIM je mednarodni trg za rastoča podjetja, s katerimi se trguje na Londonski borzi) in v katerih imajo zaposleni v lasti deset ali več odstotkov svojih rokah. V drugi skupini pa so podjetja, ki so v tri- ali večodstotni lasti zaposlenih. V skupini deset- ali večodstotnega delavskega lastništva je 19 podjetij, v tisti, kjer je lastništvo več kakor triodstotno, pa kar 67.

Seveda so indeks oblikovali tudi zato, da bi lahko testirali predpostavke, po katerih je poslovanje v družbah, ki so v delavskih rokah, dobro – in to dolgoročno, tudi zaradi njihovega visoko angažiranega in prizadevnega delavstva, visokih standardov upravljanja in dolgoročnih načrtov nasploh. V vsakem primeru deset- in 20-letne primerjave kažejo, da je tako indeks družb, ki so v triodstotni lasti zaposlenih, kakor onih v desetodstotni, boljši od gibanja indeksa Londonske borze.

Lastništvo zaposlenih med vodilnimi tokovi

Zanimivo je, da so krizna leta čedalje bolj zanimiva prav za lastništvo zaposlenih. Na srečanju lastništva zaposlenih lani sredi poletja v Londonu je na primer britanski minister Norman Lamb vzhičeno napovedoval, da se je očitno začel čas, ko je postalo lastništvo zaposlenih del mainstreama v korporativni Britaniji. Tudi zato, da bi bila ta skupina lastništva čim bolj transparentna, so oblikovali omenjeni indeks lastništva zaposlenih.

Novi val, ki spodbuja lastništvo zaposlenih v različnih oblikah in shemah, je torej precej velik v Veliki Britaniji, kjer so se ministri tako rekoč zaklinjali, da bodo odpravljali ovire, ki onemogočajo usidranje tega tipa lastništva. Francoski predsednik François Hollande je najavil novo zakonodajo za delavsko lastništvo in udeležbo, v Nemčiji pa je gospodarski minister Philip Rosler lansiral internetni portal za delavsko lastništvo.

Septembra letos je evropska komisija izdala novi akcijski plan, v katerem bo analizirala stanje lastništva zaposlenih, identificirala, katere iniciative bi lahko bile spodbudne za delavsko lastništvo po Evropi, prepoznale pa bi se tudi glavne ovire v transnacionalnih shemah lastništva zaposlenih.

Marc Mathieu pravi, da bodo v analizi stanja lastništva zaposlenih po evopskih podjetjih za leto 2013 (Efes te vsebinsko bogate preglede opravlja že nekaj let), ki bo objavljena kmalu prihodnje leto, prvič vključeni tudi podatki za Hrvaško. In kaj je njegovo sporočilo vsem, ki se tega projekta, delitve lastništva z zaposlenimi, lotevajo? Marc Mathieu: »Predvsem svetujemo, naj tovrstne projekte spremljajo preprosti podporni modeli, ki bi lahko bili veljavni v predpisih vsake od držav članic EU. Tako bi lahko velike družbe ponudile podobne ugodnosti programov lastništva zaposlenih v vseh državah.« In Marc Mathieu poudarja: Ostanite preprosti. Zakonodaja, ki smo jo v Belgiji sprejeli leta 2001, je bila preveč komplicirana in je padla. Morda je bila slab primer tudi v Sloveniji.