Ekonomsko odvisna oseba ni prikrito zaposleni s. p.

Samozaposleni in odvisni: v Fursu opozarjajo na razliko med skritim razmerjem z delodajalcem in odvisnim razmerjem po zakonu.
Objavljeno
22. april 2015 20.05
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Opozorila finančne uprave o posameznikih z registriranim s. p., ki za naročnike delajo, kakor da bi k njim hodili v službo, so vznemirila tudi posameznike z dejavnostjo, ki prav tako delajo pretežno za enega naročnika, a po zakonu o delovnih razmerjih štejejo za tako imenovane ekonomsko odvisne osebe. »Zanje omenjena opozorila ne veljajo,« poudarjajo v Fursu.

Finančna uprava (Furs) je 30. marca na svoji spletni strani objavila odmevno pojasnilo o posameznikih z dejavnostjo, ki so v register vpisani kot samozaposlene osebe, a delajo vseskozi le za enega naročnika, s katerim so v značilnem odvisnem razmerju, kakor bi bili pri njem v službi. »Teh oseb, ki so prikrito zaposlene prek statusa s. p., ne smemo enačiti z osebami, ki imajo status ekonomsko odvisne osebe,« poudarjajo v finančni upravi. Dodajajo še, da »ekonomsko odvisne osebe, za katere zakon o delovnih razmerjih zagotavlja posebno delovnopravno varstvo, praviloma ne spadajo med probleme«, na katere so opozorili z javnim pojasnilom o s. p., ki delo za naročnika očitno opravljajo v odvisnem razmerju, zato bi jih moral zaposliti.

Vsaj 80 odstotkov zaslužka pri istem naročniku

Zakon o delovnih razmerjih, ki velja od aprila lani, v 213. členu opredeljuje ekonomsko odvisne osebe in jim v 214. členu zagotavlja omejeno delovnopravno varnost. Državni zbor je ekonomsko odvisne podjetnike v zakon vključil med drugo obravnavo zakona z dopolnilom Socialnih demokratov. Ti so februarja lani v utemeljitvi svojega dopolnila napisali, da je v Sloveniji vse več oseb, ki delo opravljajo osebno, dlje časa in odplačno, a ne v razmerah osebne podrejenosti, ker naročnik nad njimi ne izvaja nobene od svojih treh oblasti: »normativne, direkcijske ali disciplinske«. Pri tem so se sklicevali na študijo docenta s pravne fakultete dr. Luka Tičarja o novih oblikah dela.

Po zakonu šteje za ekonomsko odvisno torej samozaposlena oseba, »ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev«. Temeljno merilo za status ekonomsko odvisne osebe pa je, da najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Izvajanje zakona o delovnih razmerjih nadzira inšpektorat za delo. Branka Knafelc z inšpektorata poudarja, da zakon o delovnih razmerjih ekonomsko odvisnim podjetnikom zagotavlja omejeno delovnopravno varnost: prepoved diskriminacije, minimalne odpovedne roke, prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov, primerno plačilo za pogodbeno dogovorjeno delo, tudi plačilo davkov in prispevkov ter uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ekonomsko odvisna oseba mora sama poskrbeti, da bo upravičena do omejenega delovnopravnega varstva iz zakona, poudarja predstavnica inšpektorata: »Po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta je podjetnik, ki šteje za ekonomsko odvisno osebo, dolžan obvestiti naročnika o pogojih, pod katerimi deluje, tako da mu izroči vsa dokazila in informacije, ki so potrebne za presojo ekonomske odvisnosti«.

Obdavčeni kot vsak s. p.

V finančni upravi v zvezi s svojim marčnim razglasom o fizičnih osebah, ki imajo registrirano dejavnost, delo za naročnika pa v resnici opravljajo v odvisnem razmerju, poudarjajo, da v nasprotju z njimi ekonomsko odvisne osebe iz 213. in 214. člena zakona o delovnih razmerjih običajno ne izpolnjujejo pogojev za sklenitev odvisnega delovnega razmerja, ker ne izpolnjujejo merila za osebno odvisnost od delodajalca. »Ekonomsko odvisna oseba torej svoje delo opravlja neodvisno – na primer električarji in inštalaterji, ki sčasoma pridejo v stalno razmerje z enim naročnikom. Posebna ureditev teh oseb v zakonu o delovnih razmerjih je opredeljena zaradi njihove ekonomske odvisnosti od le enega naročnika,« poudarjajo v finančni upravi.

Pri tem znova opozarjajo, da so podjetniki, ki štejejo za ekonomsko odvisne osebe, torej samozaposlene osebe, in ne delavci v odvisnem razmerju: »Zato jih je treba jasno ločiti od navidezno samozaposlenih s. p., torej od prikritih delavcev oziroma od tistih oseb, ki svoje delo za delodajalca opravljajo v razmerju, ki ima sestavine delovnega razmerja.«

Cilj določb o ekonomsko odvisnih osebah v zakonu o delovnih razmerjih je omejeno delovnopravno varstvo zanje, poudarjajo v finančni upravi, ne prinašajo pa nobenih davčnih posebnosti: »Opredelitev ekonomsko odvisne osebe ne posega v opredelitve dohodkov teh oseb v povezavi z obdavčitvijo. To pomeni, da dohodke ekonomsko odvisne osebe, ki jih ta doseže s samostojnim opravljanjem dejavnosti po zakonu o dohodnini, obravnavamo kot dohodke iz dejavnosti.« Tudi ekonomsko odvisni s. p. se torej v obvezno zavarovanje vključijo enako kot »običajne« samozaposlene osebe in so zavezanci za vse vrste obveznih prispevkov.