Tiskane izdaje
Zavezane so k transparentnosti, kar pomeni, da imajo njihovi komitenti boljši pregled nad tem, kako se uporabljajo njihova privarčevana ali presežna sredstva, in ne vlagajo v špekulativne finančne mehanizme. Pomembna je tudi njihova notranja organiziranost: imajo demokratično shemo upravljanja in dogovorjeno razmerje med višino plač bančnih uslužbencev in vodstva, ki je navadno ena proti pet. Pri tem pa so njihove stranke deležne vseh zanje pomembnih bančnih produktov, kot so vodenje osebnega računa, izdaja bančnih kartic, varčevanje, namenski krediti in storitve elektronskega bančništva.
Dobri rezultati in manj
Raziskava fundacije mreže trajnostnih bank Global Alliance for Banking of Values (GABV), ki je primerjala svoje članice, torej etične banke, in običajne banke v letih 2003, 2008 in 2013, kaže, da etične banke več kot 76-odstotkov zbranih depozitov usmerjajo v realno gospodarstvo, medtem ko je pri običajnih bankah ta delež okoli 40-odstoten.
Iz številk je mogoče razbrati, da so trajnostne banke večinoma usmerjene k uresničevanju potreb svojih uporabnikov, medtem ko je v drugih bankah najpomembnejši cilj maksimizacija dobička. Tudi podatki o donosu na sredstva in donosu na kapital – osnovni merili dobičkonosnosti poslovanja bank – kažejo, da so ene in druge banke v obdobju desetih let po donosu izenačene. Nastajajo pa velike razlike v času globalne finančne krize (od leta 2008 do leta 2012), ko se je donosnost trajnostnih bank le malenkostno znižala, precej bolj pa se je zmanjšala povprečna donosnost konvencionalnih bank. Trajnostne banke so namreč zaradi vrnitve h koreninam bančništva manj tvegane in v času ekonomskega zastoja celo bolj dobičkonosne kot navadne banke. Tudi na področju stopnje rasti depozitov varčevalcev, podeljenih kreditov porabnikom in rasti prihodkov etične banke zaznavajo precej višje stopnje rasti kot druge banke na trgu.
Bančna »alternativa«
Podobno pobudo za pravično banko so že lani predstavili tudi v Umanoteri in Razvojni zadrugi Etri, ki je pozneje prevzela vodenje projekta. Izak Matej Ciraj, sodelavec projekta, nam je povedal, da je zaradi izkušenj s Hrvaške za zdaj v ospredju ustanovitev finančne zadruge pod imenom Slovenska pravična zadruga, in ne banke, pri čemer sodelujejo s hrvaško ekipo. Jeras je že vse od začetka sodelavec Razvojne zadruge Etri, prav tako pa so se povezali tudi z bančnimi strokovnjaki iz Slovenije, ki sodelujejo v hrvaškem projektu. Pravična zadruga bi podpirala skupnostne in ekološke projekte ter vlaganje v lokalno okolje. Povezani so z Delavsko hranilnico, ki je od slovenskih finančnih institucij še najbliže pravični banki, in bodo prek nje ponujali posebne bančne pakete, je pojasnil Ciraj in dodal, da se bodo osredotočili predvsem na promocijo etičnega bančništva in zadružništva.
Druga iniciativa, ki ima sedež v Tkalki v Mariboru, pa je že naredila prve korake k ustanovitvi etične banke in pred nekaj meseci registrirala finančno kooperativo Zebra (Za etiko v bančništvu in razvojno alternativo). Projekta so se lotili posamezniki: finančniki, zadružniki in podjetniki, ki si želijo uresničiti koncept trajnostno naravnane in na etičnih načelih delujoče finančne ustanove.
»Zadruga Zebra ima dva namena. Prvi je speljati proces ustanovitve banke, drugi je, da z zadružniki ustvarimo določeno podporno podjetniško okolje, v katerem se bodo povezovali in sodelovali. Naredili smo že analize in raziskavo trga, pripravljamo model poslovanja banke in njeno ponudbo ter vzpostavljamo informacijsko podporo. Poslanstvo etične banke je investiranje v okolje, družbo in kulturo ter podpora projektom podjetnikov, ki danes težko dobijo zagonska sredstva,« je povedal Zvone Malnar, predsednik kooperative.
K članstvu v Zebri lahko pristopi kdorkoli in se zaveže poslovni etiki kooperative ter prispeva svoj obvezni delež, v politiki vodenja pa še vedno velja zadružno pravilo »En član, en glas«. Za fizične osebe je pristopni delež 100 evrov, za upokojence 50 evrov, za mikropodjetja in neprofitne organizacije 200, za mala podjetja 300, za organe lokalnih skupnosti in srednja podjetja 500, za velika podjetja pa 1500 evrov.
Trenutno sta glavni nalogi Zebre promocija in zbiranje kapitala, minimalno milijon evrov, kolikor zahteva zakon v Sloveniji. O časovnih načrtih Malnar še težko govori, a dodaja, da v kratkem pričakujejo sestanek z Banko Slovenije, pripravljajo gradivo za investitorje, jeseni pa bodo začeli predstavitve projekta. Etična banka bi po besedah Malnarja lahko zaživela spomladi 2016.
K projektu Zebre je pristopil tudi Sklad 05, zasebni finančni sklad, namenjen financiranju in razvoju družbenega podjetništva ter družbenih inovacij, ki je že član organizacije Febea – Evropske federacije etičnih in alternativnih bank. Njegov vodja Primož Šporar je povedal, da so bili seznanjeni z obema iniciativama, a so se na povabilo priključili mariborski, so pa, kot je dodal, še vedno pripravljeni sodelovati pri drugih pobudah. Pravi, da bi bil presek obeh skupin še najboljši, saj so v eni zbrane nevladne organizacije, ki bolje poznajo socialno podjetništvo in okoljske projekte, v drugi pa so ljudje, ki imajo dobro finančno znanje. Za etično banko je potrebno oboje, poudarja, saj to ni navadna banka, prav tako pa ne neprofitna institucija, saj mora biti dobičkonosno usmerjena.
