EU kohezijska politika - najpomembnejši naložbeni instrument

V Varšavi na srečanju evropskih lokalnih in razvojnih ministrov ter voditeljev o pomenu kohezijske politike zdaj in v prihodnosti.

Objavljeno
03. marec 2017 18.04
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubaljana - "Na izzive, ki jih prinaša obdobje po brexitu, bi se bilo treba odzvati predvsem z večjimi naložbami za zmanjšanje vrzeli in spodbujanje regij in mest k ustvarjanju priložnosti za državljane. To je glavno sporočilo članov komisije Odbora regij (OR) za politiko teritorialne kohezije in proračun EU (COTER) s srečanja z evropsko komisarko za regionalno politiko Corino Crețu in ministri za razvoj iz Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške ter iz Hrvaške, Bolgarije, Romunije in Slovenije, ki se je začelo včeraj v Varšavi," so sporočili iz vladne službe za razvoj ine vropsko kohezijsko politiko.

EU kohezijska politika kot najpomembnejši naložbeni instrument EU

Evropska kohezijska politika je najpomembnejši naložbeni instrument EU, toda mesta in regije  EU se bojijo, da bi bil lahko v proračunu EU za obdobje po letu 2020, ki ga bo Evropska komisija predlagala do konca leta 2017, bistveni cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ogrožen, saj bo brexit vplival na razpoložljive vire, pa tudi zaradi možnih poskusov, da "bi centralizirali upravljanje odločitev EU o naložbah, nadomestili subvencije s posojili in preusmerili vire v druge prednostne naloge, kot so migracije, upravljanje zunanjih meja ali podpora strukturnim reformam."

 

 Corina Crețu: Državljanom moramo pokazati, da Evropi zanje ni vseeno

Člani omenjene komisije COTER so sprejeli osnutek mnenja o prihodnosti kohezijske poltike po letu 2020, o teh problemih pa razpravljajo v Varšavi tudi danes. Corina Crețu je dejala: „V zadnjih mesecih nam vse več državljanov sporoča, da se počutijo, kot da politikom in institucijam zanje ni mar in da so jih pustili na cedilu. Zato je čas, da jim jasno pokažemo, da Evropi ni vseeno zanje. Mar ni najboljši način ravno kohezijska politika? Njen cilj je, da nihče ne ostane zapostavljen in da izboljša vsakodnevno življenje vseh ljudi. Zato se moramo boriti zanjo in za njeno prihodnost, saj je to naša skupna prihodnost. Zavzemamo se za zaposlovanje in rast ob podpori kohezijske politike - vendar pa mora to veljati za vse ljudi in vse regije."

Tudi Ivan Žagar, vodja slovenske delegacije v Evropskem odboru regij je na tem srečanju poudaril, da bomo kohezijsko politiko potrebovali tudi po letu 2020. In po njegovem bi bilo treba načrtovanje  kohezijske politike usmeriti na teritorialni dialog z določeno mero fleksibilnosti glede na potrebe regij, ker so le te zelo različne v EU (tudi potrebe po investicijah v infrastrukturo). Seveda pa je treba po njegovem pri tem spoštovati partnerski dialog in vključevanje regionalnih iin lokalnih deležnikov, če želimo uspešno evropsko kohezijsko politiko.

Ministri Višegrajske skupine o prihodnosti kehezijske politike


O prihodnosti kohezijske politike po letu 2020, njenem pomenu so na sočasnem ministrskem srečanju Višegrajske skupine sprejeli poseben dokuemnt, s katerim so prav tako opozorili na pomembno vlogo kohezijske politike za EU - tudi v prihodnosti. Alenka Smerkolj, ministrica za razoj, strateške projekte in kohezijo je ob tem poudarila, da kohezijska politika EU predstavlja glavno naložbeno in razvojno politiko EU, "a tudi po letu 2020 potrebuje dolgoročno, strateško usmeritev in tudi stabilnost financiranja - na vseh ravneh." 
Za nadaljnji razvoj in doseganje rezultatov je ključna komplementarnost med centraliziranimi in teritorialnimi instrumenti. V prihodnosti bo na ravni EU ključna razprava o ciljih in tematski osredotočenosti, kakor tudi o pomenu regij, mest in ostalih skupnosti v kohezijski politiki, je še poudarila smerkoljeva.

Na konferenci v Varšavi so strokovnjaki za kohezijsko politiko EU in njeni izvajalci govorili tudi o tem, kako kohezijsko politiko poenostaviti, da bi bila učinkovitejša in da bi se lahko odzivala na dejanske potrebe lokalnih gospodarstev.