Evropa le začasno umirja vedno bolj razgrete strasti

Je vlagatelje bolj strah muhavosti Donalda Trumpa ali petka 13.?
Objavljeno
03. april 2018 21.52
Karel Lipnik
Karel Lipnik

Ljubljana – S strahom pričakovani prvi delovni dan na stari celini je prinesel olajšanje na finančnih trgih, ki pa je, kot kaže, zgolj predah v obdobju vedno večje negotovosti. Ta se bo še stopnjevala in pričakovati je še večje nihanje cen delnic in umik varnejše naložbe.

Negotove borzne razmere so opazno pocenile državno zadolževanje. Od sredine februarja je zahtevani donos 10-letnih nemških državnih obveznic zdrsnil za četrt odstotne točke. Tudi zahtevani donos 10-letnih državnih obveznic Republike Slovenije je znova nižji od odstotka, potem ko je sredi februarja znašal že več kot 1,3 odstotka. Okoli 0,2 odstotne točke nižji kot sredi februarja so tudi zahtevani donosi 10-letnih ameriških državnih obveznic.


Sezona objav na vraževerni petek

»Učinek Trump« vse bolj leze pod kožo vlagateljev, ki vedno teže najdejo donosne naložbe. Vlagatelji tako že kar s strahom čakajo konec prihodnjega tedna, ko se začne sezona objav poslovnih rezultatov prvega četrtletja v ZDA.

Vlagatelji pa tokrat ne bodo iskali potrditve svojih naložbenih odločitev, ampak bodo poskušali razbrati, ali tudi podjetja že občutijo vplive nelagodja kupcev zaradi trgovinske vojne in poslabšanje nekaterih makroekonomskih kazalnikov. Seveda pa se bodo vlagatelji močno odzvali na vsako objavo, ki bo slabša od pričakovanj, vendar tega vsaj v prvih treh mesecih ne bo veliko. Še vedno pa bodo vlagatelji močno odzivni na rezultate tistih podjetij, ki se še prebijajo na svetovnem prizorišču.

Proizvajalec električnih avtomobilov Tesla, denimo, ima kar nekaj težav s proizvodnimi kapacitetami. Proizvodnja je bile v prvem četrtletju rekordna, a pod načrti. Vlagatelji so bolj opazili prvi podatek, čeprav je družba tudi zaradi težav z zagonom proizvodnje v izgubi in tudi izgublja denar.

Trump še nad Amazon

Najbolj so v zadnjem obdobju sicer na udaru delnice tehnoloških podjetij, potem ko je sredi marca odjeknila afera Facebook z uhajanjem podatkov o uporabnikih. Škandal sicer nima in verjetno tudi ne bo imel obsežnejših gospodarskih posledic, toda vlagatelji pričakujejo, da bodo nekatera tehnološka podjetja izgubila veliko denarja. Facebook, Twitter, Snapchat in druga družbena omrežja prihodke ustvarijo predvsem z oglaševanjem.

Delnice Facebooka so zdaj skoraj petino nižje kot pred izbruhom afere. Podobno tudi Snap. Največ, skoraj četrtino vrednosti, so izgubile delnice Twitterja. A tudi delnice tehnoloških velikanov Alphabet (Google), Apple, eBay in Amazon so zdrsnile za desetino. Spletni trgovec Amazon, ki je iz Jeffa Bezosa naredil najbogatejšega Zemljana, bo trpel tudi v primeru trgovinske vojne. Globalni spletni trgovec si seveda želi proste trgovine. Uvedba carin bi vsaj povečala stroške administracije in logistike.

Prav lahko pa bi se tudi zgodilo, da bi družba zmanjšala obseg poslovanja v posameznih državah. Poleg tega se je družbe kar osebno lotil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki Amazon obtožuje, da ne plačuje davkov in da povzroča škodo ameriški pošti. Ne glede na to, ali so obtožbe upravičene ali ne, pa to povečuje negotovost med vlagatelji.

Spletne trgovce v ZDA bi lahko doleteli novi davki. Foto: Andy Wong/AP

Nafta nič kaj varno zatočišče

Cena nafte je v ponedeljek zdrsnila bolj, kot je znašala rast v vsem marcu. Vlagatelji so se z nafto založili že pred časom, pravijo analitiki. Veliko vlagateljev je do črnega zlata že preveč izpostavljenih in ga ne morejo uporabiti kot varno zatočišče pred nihanji deviznih tečajev in cen delnic.

Prav zato je cena nafte v začetku tega tedna potonila hkrati s padci cen delnic v ZDA. Napovedi tudi niso optimistične. Če so analitiki še prejšnji teden kazali na povečano povpraševanje, jih zdaj skrbi, da bi trgovinska vojna upočasnila gospodarsko rast držav v razvoju, in ker povpraševanje po nafti v razvitih državah stagnira, bi to lahko prineslo upad povpraševanja.

Ceno bi lahko navzdol potisnile tudi ZDA, ki načrpajo že 10,4 milijona sodov na dan. To je več od Saudske Arabije (ta zaradi dogovora v okviru Opeca načrpa 10 milijonov sodov na dan) in le malo manj od Rusije (10,5 milijona sodov na dan). V zadnjem letu so ZDA črpanje povečale za šestino.

Spomnimo, indeksi ameriških borz so v ponedeljek v pričakovanju zaostrovanja trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko izgubili okoli dva odstotka. Da je šlo tokrat za omejen odziv, so ponoči nakazale že azijske borze. Delnice evropskih borz so včeraj v povprečju izgubile »le« pol odstotka, kar pa bi se lahko zgodilo že tudi zaradi dokaj uspešnega zadnjega tedna marca. A večina analitikov meni, da je bil torek le zatišje pred novo nevihto.