Tiskane izdaje
Ljubljana − Geostrateško je brexit za Evropo zelo negativen, napovedi referendumov na Nizozemskem in v Franciji bi lahko povzročile razpad evroobmočja, svari ekonomist Mojmir Mrak, a hkrati pravi, da je še prezgodaj govoriti o novi veliki finančni krizi.
»Brexit je prelomnica za Evropo, ta dan si bomo zapomnili. Je zgodovinski. Žal v slabem pomenu besede, v tem smislu, da se je prvič zgodilo kaj takega. Do zdaj se je evropski projekt vedno razvijal v smeri širitve in poglabljanja. Zdaj je bila prvič sprejeta eksplicitna odločitev, da je proces mogoč tudi v drugo smer. Evropa danes ni več enaka, kot je bila včeraj, in tudi nikoli več ne bo enaka,« pravi Mrak.
Brexit je v petek sprožil potrese na borzah, padec funta. Ali osem let po padcu Lehman Brothers zdaj vstopamo v novo veliko krizo, recesijo?
Prezgodaj je reči, ali je to že uvod v neko novo, dolgoročnejšo krizo, kot je bila tista leta 2008. Da bodo neposredno po odločitvi nastale velike nestabilnosti, je bilo tudi znano, in to se zdaj dogaja. Posledice bodo zelo odvisne od tega, kako se bodo odzvali tisti, ki vodijo ekonomsko politiko − vključno s centralnimi bankami in drugimi institucijami. Takojšnje odzive na valutnih trgih ne bi jemal kot dramatične. V takšnih primerih se vedno krepita ameriški dolar in švicarski frank, zlato se podraži, zdaj se krepi tudi jen. Ljudje se zatekajo k varnim naložbam.
Guverner Bank of England je v petek zjutraj pomirjal investitorje in državljane, da so britanske banke trdne, naložbe pa varne. Takoj se je oglasila tudi ECB Maria Draghija. Strah pred novo, veliko in vsaj začasno nestabilnostjo je zelo velik, opazen.
Absolutno. Začasna nestabilnost brez dvoma bo in prelila se bo v dolgoročno bolj nestabilne razmere. So pa predvsem centralne banke bolje pripravljene na to, kot so bile leta 2008. Težko je reči, kaj vse to pomeni za razmere na Otoku − a tam bodo spremembe kar dramatične.
Britanci so se podali na neko pot, za katero, blago rečeno, ni jasno, kam vodi. Če računajo, da bodo njihovi gospodarski odnosi s tujino ostali bolj ali manj nespremenjeni in da bodo njihovi partnerji na spremembo odnosov gledali zelo benevolentno, se to ne zdi samoumevno. Za državo, ki se je sama odločila, da odide iz družine, bi pričakovali, da popolnoma odide od mize in iz postelje.
Ne moreš ohraniti zgolj tistega, kar ti ustreza − to pač ne more biti neka Evropa à la carte. Pogajanja bodo zelo dolga in nihče ne ve, kako bodo potekala. Da partnerji v prihodnjih pogajanjih EU z Veliko Britanijo ne bodo hudo benevolentni, je treba razumeti v kontekstu, da bodo ustvarjali tudi precedens za v prihodnje, mogoče za jutri še koga. Če bi ta pogajanja potekala zelo avtomatično in preprosto, bi bil to stimulans, da kmalu lahko sledi še kakšen tak izstop.
Za Evropo je to geostrateško zelo negativen dogodek. Globalno gledano Evropa že do zdaj ni delovala kot enoten igralec, in če je imela vsaj neko težo, se ta zdaj zmanjšuje za zelo pomemben del.
Seveda, še sploh zdaj, ko Unija stagnira, ima trajno znižano gospodarsko rast. Ali brexit grožnjo zastoja še povečuje?
Gotovo. Glede na to, kako so ljudje volili, je referendum pokazal še, da so za obstanek v Uniji glasovali v Londonu in urbanih centrih, na Škotskem in Irskem, proti so bili bolj industrijski in ruralni deli. To je posledica tega, da je rezultat modela razvoja v Evropi to, da je srednji razred potegnil krajši konec. Srednji razred je razslojen, njegova velika večina je zdrsnila na precej nižjo raven, kot je je bila navajena. In za to razslojevanje je bilo pogosto rečeno, da ga povzroča Bruselj. Nekaj podobnega so pokazale tudi nedavne predsedniške volitve v Avstriji. Brexit je samo dokončen formalni izraz nekega trenda, ki se dogaja v Evropi in tudi v ZDA, če pogledamo Trumpa.
V Evropi očitno ni več tabujev in meja za slabe in kontroverzne odločitve. Je brexit katalizator za nove evropske delitve, tudi za razpad evroobmočja?
Brexit bo v nekem obdobju, ne z danes na jutri, pomenil dodaten pritisk na evro. Investitorji, ki Evropo gledajo od zunaj (Američani, Azijci), bodo odhod Velike Britanije, ki sicer ni del evroobmočja, mu je pa geografsko zelo blizu, razumeli kot problem razpadanja Evrope.
Sestavni del te percepcije je tudi problem evroobmočja. Pogled tujih investitorjev na evroobmočje se bo zaradi odhoda Velike Britanije zaostril. Države z evrom se bodo spet srečevale s problemom zadolževanja, to se že kaže, čeprav se mi sedanja dogajanja ne zdijo zelo dramatična.
Se bo pa povečal pritisk na periferne evrske države in s tem tudi na Slovenijo. Evro, še posebno pa evroobmočje se bližata temu, da bosta morala sprejeti nove odločitve, kako ta projekt nadaljevati.
Kakšno lekcijo bi morala evropska politična elita takoj potegniti iz brexita, da jutri ne bo prepozno?
Problem je, da imamo v celi vrsti evropskih držav etablirane politične stranke, ki so vodile proces evropskih integracij, z volitvami pa se je njihova teža zmanjšala. Poglejmo Avstrijo, Grčijo, Francijo, zdaj Veliko Britanijo, Nemčijo itd. Tudi v evropskem parlamentu je zelo močna evroskeptična skupina.
Vprašanje je, ali so te stranke lahko generator novega evropskega procesa. Mislim, da sta dva scenarija. Po prvem bo referendumov še več. In ko bo takšen referendum v neki pomembni evrski državi, bodo stvari veliko bolj dramatične. Napovedi referendumov na Nizozemskem in v Franciji lahko v končni fazi pomenijo tudi konec projekta evra, razpad evroobmočja pa bi imel dramatične posledice za EU kot celoto.
Evrsko območje bo moralo nadaljevati fiskalno konsolidacijo in temeljitejše upravljanje. Brez tega ta projekt ne bo učinkovit, nisem pa prepričan, da za to obstaja politična pripravljenost.
Kakšne bodo gospodarske posledice za Slovenijo?
Kratkoročno ne bo dramatičnih sprememb. Naši bilateralni odnosi so relativno omejeni, Velika Britanija za nas ni pomemben investitor. Nekaj posledic bo za turizem, na makroekonomski ravni pa kratkoročno zaradi tega ne bodo nastali večji problemi.
Gospodarske posledice za nas bodo predvsem posredne, prek naših partneric v EU. Druga stvar pa je naše zadolževanje na finančnih trgih, kjer imamo zdaj solidno likvidnostno rezervo. A če se bo stvar z evrobmočjem zapletala, bomo zelo visoko na lestvici tega, da nas bodo spremembe prizadele – kljub temu da smo pred kratkim izboljšali bonitetno oceno. Slovenska pozicija znotraj evrskega območja pač ni ravno zelo ugodna.
Več o brexitu, odzivih in posledicah, si lahko preberete TUKAJ.
