Tiskane izdaje
Vse kaže, da ameriški predsednik Donald Trump ne zna delovati brez vzbujanja negativne medijske pozornosti na vseh področjih. Prejšnji teden mu je to uspelo s prikrivanjem afere s pornoigralko Stormy Daniels, samovoljno ravnanje na zunanjetrgovinskem področju z napovedjo uvedbe dajatev na uvoz aluminija in jekla pa ni povzročilo samo ogorčenih odzivov drugod po svetu, ampak tudi nestrinjanje v lastnih vrstah.
Po več odstopih v Trumpovi administraciji v preteklem letu je tokrat svoj odstop podal glavni ekonomski svetovalec Gary Cohn, ki ni hotel podpreti Trumpovega načrta. Cohn je na finančnih trgih veljal za zaupanja vrednega človeka, njegov odhod pa odpira povsem nove ravni tveganj za kapitalske trge; verjetnost trgovinskih vojn se je namreč precej povišala. Odhod je v sredo povzročil tudi negativni odziv na ameriški borzi, na podlagi novic pa je spet začel izgubljati vrednost ameriški dolar.
Uvedba dodatnih obdavčitev na uvoz jekla bi najbolj vplivala na trgovino s Kanado, iz katere ZDA na leto uvozijo 5,7 milijona ton jekla, v Brazilijo (4,7 milijona ton), Južno Korejo (3,4 milijona ton) in Mehiko (3,1 milijona ton). Zanimivo je, da Kitajska v ZDA izvozi le 740.000 ton jekla. Kanada in Mehika, kot dve od največjih izvoznic jekla, bosta oproščeni dodatnih obdavčitev, če jim bo uspelo uskladiti in podpisati nov dogovor Nafta (severnoameriški prostotrgovinski sporazum). Ker uvedba dajatev na jeklo in aluminij očitno ne bi dovolj prizadela Kitajske, je Trumpova administracija začela resno razmišljati o uvedbi dajatev na veliko produktov, od oblačil do zabavne elektronike, pri tem pa se sklicujejo na domnevno slabe prakse v kitajski industriji ter na krajo intelektualne lastnine.
Države po svetu so se že odzvale z ogorčenjem. Kitajski minister za zunanje zadeve Wang Yi je izjavil, da trgovinske vojne nikoli niso prava rešitev ter da škodujejo tako iniciatorju kot vpletenim državam. V primeru trgovinske vojne pa se namerava Kitajska seveda primerno odzvati s protiukrepi. Evropska unija se je odzvala tudi z grožnjo, da bo uvedla primerljive protiukrepe, ki bodo merile na 3,5 milijarde dolarjev ameriških izdelkov, od potrošniških, kmetijskih do jeklarskih proizvodov. Seznam pa se lahko še razširi.
Polni razmah trgovinskih vojn bi imel zelo negativne posledice predvsem za potrošnike, tako v ZDA kot drugod po svetu, kar bi lahko zavrlo solidno gospodarsko rast, ki smo ji priča v zadnjih letih. Prav ti strahovi so vnesli nekaj živčnosti v trgovanje pretekli teden, čeprav so se borze v drugi polovici tedna nekoliko umirile. Vseeno je treba marsikatero izjavo na eni in drugi strani včasih razumeti bolj kot napenjanje mišic za izboljšanje pogajalskih izhodišč, ne kot nepovratno dejstvo. Kaže, da se mirno leto z nizko nihajnostjo borznih trgov, ki smo mu bili priča lani, ne bo ponovilo.
