Gaspari: Za nastanek bančne luknje objektivno odgovorni Banka Slovenije in vlada

Ljubljana − Objektivno odgovornost za nastanek bančne luknje pred dobrim desetletjem nosita Banka Slovenije, ki jo je vodil tudi sam, in tedanja vlada (vodil jo je Janez Janša), ki je dopustila pregrevanje gospodarstva, je pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju bančnih zlorab in vzrokov ter odgovornosti za drugo sanacijo bančnega sistema v Sloveniji povedal nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Pričakuje pa, da se bo na koncu, po prodaji slabih terjatev DUTB, izkazalo, da je bančna luknja vendarle manjša, kot je videti danes. Vprašanje je namreč, ali res znaša kar 4,5 milijarde evrov.

Na vprašanje, kako bi lahko BS pred desetletjem zavrla preveliko kreditno rast, je Gaspari povedal, da če bi tedaj uporabili dinamične rezervacije, bi bila ta rast bistveno manjša, omenjene rezervacije pa bi lahko banke uporabile za ublažitev posledic krize. A Banka Slovenije tedaj ni uporabila nekaterih ukrepov (povečanje obvezne rezerve), ki bi omejili kreditno rast, saj bi s tem zaustavili vključevanje Slovenije v evroobmočje, ki je bilo pred 2007 absolutna prioriteta vlade in centralne banke.

Če bi Evropska centralna banka in evropska komisija menili, da je Banka Slovenije v letih 2004−2007 vodila napačno politiko, bi nam to ob vstopu v evroobmočje nedvomno povedali. Je pa večina držav, ki se je vključila v evroobmočje, imela podobne težave z rastjo kreditov kot mi. Po vstopu v EU in pred prevzemom evra je bil ogromen pritisk tujega kapitala na Slovenijo, BS pa ni imela inštrumentov, da bi to lahko nevtralizirala. Ne bi mogli zavreti rasti kreditov s 40 na 15 odstotkov, je prepričan nekdanji guverner.

Mitja Gaspari. Foto: Roman Šipić/Delo

V času njegovega mandata ni bilo težav s Probanko in Factor banko, je še dejal Gaspari. Na vprašanje, kako to, da inšpektorji Banke Slovenije od 2004 pa vse do 2009 niso pregledali kreditnih map v Factor banki, je Gaspari pojasnil, da nismo imeli razloga in da je bila osnovna koncentracija [Banke Slovenije] tedaj na tistih bankah, ki imajo sistemski vpliv. Povedal pa je, da ga je presenetil način, kako je bila kasneje izpeljana likvidacija omenjenih dveh bank, a po drugi strani bi bil njun stečaj še dražji za davkoplačevalce.

Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja, ali je bil nadzor nad bančnim sistemom v letih 2005 in 2006 dovolj učinkovit, je Gaspari, ki je mandat končal na začetku leta 2007, pojasnil, da je s tedanjega vidika bil, z današnjega pa očitno ne, a tedaj tudi še ni bilo znanja, ki ga imamo zdaj.

Priznal je, da inšpekcijski nadzor v bankah »ni bil vedno odličen«, saj so banke na terenu pregledovali ljudje, ki so dobro poznali regulacijo, ne pa toliko samega poslovanja bank, ustreznih strokovnjakov pa zaradi plačnih omejitev niso mogli zaposliti. V BS so tedaj predlagali tudi dokapitalizacijo NLB, ki bi bila potrebna zaradi hitre širitve na območje nekdanje SFRJ, a se to ni zgodilo.

Ne čutim se odgovornega za višino bančne luknje v Sloveniji, je je povedal Marko Kranjec, ki je bil guverner Banke Slovenije v letih 2007−2013. V danih okoliščinah, v danem pravnem okviru in z ekipo, ki je bila na razplago, je BS dobro opravila svoje delo. Vlado smo od leta 2009 stalno opozarjali, da je potrebna dokapitalizacija sistemsko pomembnih bank, a na to sploh niso dobili odgovora. Banke so podeljevale številne (kasneje slabe) kredite prek obvodnih družb, lizingov in holdingov, vendar pa Banka Slovenije po njegovih besedah »ni imela inštrumentov, da bi bankam prepovedala dajanje kreditov,« je povedal.

Kranjec je še pojasnil, da je Banka Slovenije od 2008 »bistveno izboljšala nadzor bančnega sistema«, vendar pa je kasneje povedal, da je sam neprestano pritiskal na oddelek za nadzor bančnega poslovanja v BS, da poostri nadzor nad bankami, a je ta ostal preveč toleranten.

Na Logarjevo vprašanje, ali je bil zadovoljen z delom direktorja oddelka BS za nadzor bančnega poslovanja Mateja Krumbergerja, je Kranjec dejal, da »ne«, ker je bil nadzor preblag in je menda zadrževal nekatere informacije, zato je predlagal njegovo zamenjavo, a je temu tedaj nasprotovala tedanja pristojna viceguvernerka. Ko se je slovenski bančni nadzor potapljal, niste bili sposobni zamenjati pristojnega direktorja, je vprašal Logar. Kranjec je odgovoril, da res »ne, zato, ker tega ni omogočala zakonodaja«.

Marko Kranjec. Foto Roman Šipić/Delo

Kar zadeva Factor banko in Probanko, je Kranjec povedal, da so leta 2012 v Banko Slovenije povabili 14 lastnikov Probanke, da dokapitalizirajo banko, a niti eden od njih ni bil za to, saj niso bili sposobni za dokapitalizacijo. Konec leta 2012 smo hoteli dati Probanko v prisilno upravo ali stečaj, a bi nastopile velike posledice za državni proračun, ki bi bile večje od sedanje izgube, je povedal Kranjec. Na Logarjevo vprašanje je pojasnil, da je sam pričakoval stečaj ali pa nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke.

Povedal je, da so tudi premiera Janšo seznanili, kako bi lahko rešili problematiko slabih kreditov, kasneje pa so se odločili za ustanovitev DUTB. Slabe kredite bi sicer lahko reševali znotraj bank, ki pa so bile, tako Kranjec, glede tega zelo inertne, saj so slaba posojila poslale svojim pravnim oddelkom, kjer pa so stvari zastale za več let.

Vzrok za bančno luknjo Kranjec vidi »v modelu našega gospodarstva, ki je fundamentalno zgrešen, ker temelji na lastniškem financiranju. Lastništvo, domače ali tuje, pa je popolnoma zanemarjeno. Zato so banke še vedno ujetnik realnega sektorja.«

Kar zadeva plačilo davkoplačevalcev za sanacijo bank, pa je Kranjec mnenja, da so davkoplačevalci »investirali v banke in bodo sredstva dobili nazaj, če bodo slabe terjatve ustrezno prodane«. Bančni sistem po njegovem dolgočno ne bo preveč donosen in sam osebno ne bi investiral v banke.

Politika ni pritiskala nanj glede prodaje Mercatorja, »slišal pa sem za politične nasvete bankam, naj ne prodajo Mercatorja«, je še povedal.

Na vprašanje, kako da je leta 2009 zatrjeval, da v bankah ni krize, je pojasnil, da so krediti postali slabi kasneje, zaradi ekonomske recesije. »Banka je ali na strani obstoja ali na strani propada. Noben guverner ne bo nikoli rekel, da stanje v finančnem sistemu ni stabilno. Vedno sem govoril, da so banke solventne, nikoli pa nisem rekel, da so kapitalsko ustrezne,« je pred komisijo še povedal Kranjec, ki pravi, da ni seznanjen s kazensko ovadbo iz leta 2012, ki ga je obtoževala nevestnega dela.

Na vprašanje, zakaj je Banka Slovenije v upravi Probanke odvzela licenco le članicama Romani Pajenk in Milani Lah, ne pa tudi Vitu Verstovšku, ki je bil zadolžen za podeljevanje kreditov, je Kranjec povedal, da sta bili »onidve identificirani kot osebi, ki sta imeli v rokah celotno dogajanje, gospod Verstovšek je bil manj problematičen«, poleg tega pa so poskušali obdržati enega člana uprave.

Na zadnje Logarjevo vprašanje, ali je imel z zaslišanjem kakšne stroške, je Kranjec odgovoril pritrdilno: »Da, za dve avtobusni vozovnici.«