Golob: 90 odstotkov kriminala v bankah je povzročila Janševa vlada

Preiskovalna komisija o zlorabah v bankah zaslišuje nekdanje vodstvo AUKN.

Objavljeno
08. april 2014 17.09
DZ
Nejc Gole, Ma. G., gospodarstvo
Nejc Gole, Ma. G., gospodarstvo
Ljubljana – Ker nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Danilo Grašič danes ni prišel pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, so poslanci najprej zališala Marka Goloba, prav tako nekdanjega člana uprave AUKN.

Golob je dejal, da je kriminal v bankah povzročil desetino slabih posojil v slovenskih bankah, ostalih 90 odstotkov pa kriminalna gospodarska politika Janševe vlade med letoma 2004 in 2008: »V tem času je kreditni portfelj bank zrasel s 13 na 33 milijard evrov, rast kreditov pa je glavni razlog za rast slabih kreditov. Poleti 2007 je bilo s propadom prvih hipotekarnih bank jasno, da prihaja kriza, v Sloveniji pa smo dali nogo na plin, pospešili kreditiranje in se v zid krize zaleteli s 40-odstotno rastjo kreditov.«

Ob tem je Golob dodal: »Bojim se, da je del vodstva države, finančnega ministrstva in Banke Slovenije namenoma in zavestno zakockal makroekonomsko stabilnost države za doseganje lastnih političnih interesov.«

Glede NKBM je AUKN sledil navodilom

Glede navodila AUKN trem državnim družbam, da dokapitalizirajo NKBM, je Golob ponovno poudaril, da je agencija spoštovala navodila vlade in državnega zbora, saj Slovenija ni imela strategije upravljanja kapitalskih naložb. »Vlada je od agencija zahtevala, naj vzdržuje obstoječa kapitalska razmerja. Odbor za finance v DZ pa je brez glasu proti priporočil agenciji, da NKBM obravnava kot strateško naložbo in naredi vse potrebno, da se posredni in neposredni delež države ne zmanjša pod delež, ki ga je država imela pred začetkom dokapitalizacije.« AUKN je izbral Eles, Pošto in Gen energijo za dokapitalizacijo NKBM, ker so ta podjetja imela dovolj kapitala za takšno naložbo.

»Ta podjetja so zaradi naložbo v NKBM izgubila 47,5 milijona evrov,« je opozoril predsednik preiskovalne komisije Marko Pogačnik (SDS), Golob pa je na to odgovoril, da AUKN za to ni odgovoren, saj je v skladu z zakonom le upoštevala navodila vlade in državnega zbora.

Po Golobovih besedah je bilo sicer več primerov, da so državna podjetja dokapitalizirala banko. Zavarovalnica Triglav, DSU, Eles, Dravske elektrarne, Savske elektrarne, Soške elektrarne, Geoplin, Rudnik Trbovlje-Hrastnik in drugi so, denimo, po 3,13-kratniku knjigovodske vrednosti delnice leta 2008 dokapitalizirale NLB.

Golob priznal stike z Isajlovićem

Golob je pohvalil sodelovanje s finančnim ministrom Francem Križaničem in njegovim svetovalcem Dragom Isajlovićem. S slednjim se je Golob srečal večkrat ob primopredaji kapitalskih naložb. »Isajlović je bil tedaj eden od redkih, ki je vedel, za kaj gre,« je dodal Golob. Po njegovih besedah nanj ni nihče izvajal pritiska neposredno, bili pa so medijski pritiski. »Postavili smo avtonomno in profesionalno agencijo, s čimer smo očitno prečrtali interese določenim političnim opcijam,« je pristavil.

Pred kratkim je ostro o Golobu pred komisijo pričal nekdanji šef NKBM Matjaž Kovačič. »Na njegove navedbe sem odgovoril z vso odločnostjo. Kovačič se je grdo zlagal in bo trpel sodne posledice. Pa znotraj AUKN sploh nisem bil zadolžen za NKBM, ampak za NLB,« je poudaril Golob. Ta je znova opozoril na »grozljive« posledice za komitente NLB, če bi banke prodale Mercator hrvaškemu Agrokorju. Te bi nekajkrat presegle 42 milijonov evrov, ki bi jih NLB dobil s prodajo svojega deleža v Mercatorju decembra 2011, ko so banke prodajale delnice Mercatorja po ceni 221 evrov.

Golob »se ne spomni«, da bi se z nekdanjim predsednikom uprave NLB Božom Jašovičem kdaj pogovarjal o prodaji Mercatorja. Agencija pa je NLB postavila javno vprašanje, kakšni so sekundarni vplivi prodaje Mercatorja Agrokorju na komitente NLB, je dodal.

Ponovno o NKBM

Matevž Frangež (SD) je Goloba vprašal, ali opaža povezavo med spornimi posli NKBM na Hrvaškem, kjer je bila banka menda oškodovana za več deset milijonov evrov, z javno prodajo delnic NKBM leta 2007 in vstopom mariborske banke na Varšavsko borzo. Vse so špekulacije, je odgovoril Golob in omenil domnevo, da naj bi se pred javno prodajo delnic NKBM v kovčkih s Hrvaške prineslo 30 milijonov evrov. V javni prodaji so sodelovali tudi tako imenovani dolgoročni institucionalni vlagatelji, ki so bili registrirani v davčnih oazah. Ti so delnice mariborske banke prodali, ko je cena narasla, je spomnil Golob. Pri vstopu NKBM na Varšavsko borzo pa sta uprava in nadzorni svet NKBM naredila vse, da državna podjetja ne bi dokapitalizirala banke. Analitiki AUKN so kasneje analizirali trgovanje z delnico na Varšavski borzi, vzorec trgovanja pa je vzbudil velike pomisleke. Pokazalo se je namreč, da so z delnico na tej borzi verjetno trgovali povezani investitorji.

Na Hrvaškem je bila revizija spornih poslov NKBM v tej državi opravljena že leta 2009, kasneje je Banka Slovenije te posle pregledovala pet tednov, revizijsko poročilo pa pisala štiri mesece in pol. »Ne morem se znebiti vtisa, da so čakali na padec vlade. Banka Slovenije je poročilo izdala šele na neposredno opozorilo Nacionalnega preiskovalnega urada, da bodo zahtevali posredovanje državnega tožilca. To poročilo pa ni nič drugega kot prepisano poročilo hrvaškega revizorja,« je dejal Golob. Ob tem je ocenil kot nezaslišano, da je večdesetmilijonski obseg posla na Hrvaškem prišel mimo notranje revizije in nadzornega sveta banke ter Banke Slovenije.

Komarjeva o nespretju strategije

Komisija je v nadaljevanju zaslišala tudi nekdanjo predsednico uprave AUKN Dagmar Komar. Na vprašanje Marka Pogačnika, zakaj vlada ni sprejela strategije upravljanja, ki jo je pripravila AUKN, je Komarjeva je odgovorila: »Preden je vlada obravnavala strategijo smo prejeli določene pripombe ministrstev, ki smo jih v večji meri upoštevalo. Zakaj strategija ni bila sorejeta, odgovorov nismo dobili. Po moji oceni je en razlog v tem, da je bila vlada tik pred zamenjavo in se ni želela ukvarjati s tem trdim orehom. Drugi razlog pa je, da tri ključni ministri, Križanič, Gaspari in Radičeva, med seboj niso bili usklajeni. Tako je en minister za eno naložbo govoril eno, drug pa povsem drugo.« Nesoglasja med ministri so bili do naložb v infrastrukturi, Komarjeva pa se ni spomnila do katere naložbe konkretno.