Gospodarska rast ima rok trajanja

Inštitut za strateške rešitve pripravil politična in ekonomska predvidevanja za prihodnje leto.
Objavljeno
23. december 2017 07.00
Najmanj stabilen indikator so gospodarsko-družbeni pogoji, in to na račun družbene komponente.Kar 20 držav EU, vključno s Slovenijo, je po oceni inštituta zmerno stabilnih.Izzivi za EU: brexit, oblikovanje koalicije in trdne vlade v Nemčiji, težave z vladavino prava na Poljskem, Malti in Madžarskem.Ljubljana – Gospodarska rast ima svoj rok trajanja, pravijo na ljubljanskem Inštitutu za strateške rešitve (ISR) in se v svojih Strateških predvidevanjih (Strategic Foresight) za evropsko leto 2018 sprašujejo, ali je lahko nastajajoča politična negotovost povod za prihodnjo recesijo.

Čeprav se je leto 2017 začelo optimistično in na volitvah na Nizozemskem in v Franciji niso zmagali politiki z ekstremističnimi pogledi, pa rezultata volitev v Nemčiji in Avstriji ponovno vzbujata skrbi, ugotavljajo na ISR. Gospodarska rast se je sicer vrnila v EU, a ljudje tega še ne občutijo, je še ena od glavnih ugotovitev. Sodelavci ISR so pri svoji analizi upoštevali pet indikatorjev: vladavino prava, gospodarsko-družbene pogoje, varnostno situacijo, investicijske ovire in politiko. »Prav pri vseh 28 državah Unije so za prihodnje leto najmanj stabilen indikator gospodarsko-družbeni pogoji, in to pri vseh državah na račun družbene komponente. Ta indikator sicer vključuje brezposelnost, revščino, šibko kupno moč, javni dolg, primanjkljaj, rast BDP,« pravi Maja Bratuša, ki je skupaj s Tinetom Kračunom uredila omenjeno publikacijo.

Sicer pa so na ISR države po njihovem investicijskem okolju rangirali v štiri skupine (stabilno, zmerno stabilno, zmerno negotovo in negotovo). Držav z oznako stabilno je sedem, najbolj stabilna med vsemi je Nizozemska, poleg nje pa še Danska, Luksemburg, Irska, Finska, Estonija, Švedska. Kar 20 držav Unije, vključno s Slovenijo, je po oceni ISR zmerno stabilnih. Med njimi je tudi Velika Britanija, predvsem zaradi tveganj, povezanih z brexitom. Najmanj investicijsko stabilna v EU-28 in tudi edina, ki je dobila oznako »zmerno negotovo«, je naša južna soseda Hrvaška, oznake »negotovo« pa ni dobila nobena država.

Slovenija v 2018 v znamenju volitev

In kaj v ISR ugotavljajo za Slovenijo? »Gospodarska rast je visoka, a ljudje tega še ne občutijo. Še vedno imamo težave s stopnjo revščine, ki je nadpovprečna. Zdaj imamo relativno nizko brezposelnost, najnižjo v zadnjih desetih letih, a se to še ne kaže pri zniževanju stopnje revščine tako, kot bi se moralo. Zato se stopnja zaupanja pri nas sicer zvišuje, a še vedno ni na ustrezni ravni, kar se kaže na nizkih stopnjah udeležbe na volitvah. Prihodnje leto bo pri nas v znamenju volitev, in sicer dvojnih, parlamentarnih in lokalnih. Pričakujemo poslabšanje stabilnosti indikatorja politika zaradi volilnih kampanj, predvolilnih obljub in krepitve populizma. Tako, da bo leto 2018 zanimivo predvsem z vidika volitev,« pojasnjuje Maja Bratuša.

Polno izzivov za EU

Sicer pa ima tudi Unija prihodnje leto polno izzivov. »Tu so brexit, oblikovanje koalicije in trdne vlade v Nemčiji, težave z vladavino prava pri Poljski, Malti, tudi na Madžarskem. Potem je tu še en problem, o katerem se sploh ne govori veliko, gre pa za oblikovanje bloka višegrajskih držav, kjer samo še Slovaška zastopa neko proevropsko politiko, druge tri pa so zelo skeptične. Če Unija ne bo previdnejša, se utegne tudi Slovaška obrniti stran. Višegrajske države so zelo trmaste, kar kaže tudi poslabšanje odnosov med Poljsko in Nemčijo, državama, ki sta bili vedno z roko v roki, zadnje leto pa gredo njuni odnosi strmo navzdol,« na nove napetosti v Uniji opozarja sogovornica.

V ospredju pa je tudi prihodnost nemško-francoskega vlaka, nekoč enega glavnih dejavnikov evropske stabilnosti. »Francija je nepredvidljiva. Macron je bil ravnokar izvoljen, ne vemo še, v katero smer bo šla njegova politika; v nekaterih stvareh je zelo proevropski, po drugi strani pa njegova reforma javnega sektorja ni taka. Pri njegovi politiki bo zelo pomembna politična podpora doma. Če bo Merklovi uspelo oblikovati vlado, je pričakovati, da bosta še naprej dobro sodelovala in s tem lahko računamo na močnejši nemško-francoski vlak. Če pa bodo v Nemčiji težave ali celo nove volitve, pa morda ta država ne bo tako vlekla vse niti iz ozadja. Na drugi strani pa se Francija zelo krepi, tudi na račun večnega rivalstva med Francozi in Britanci in ob dejstvu, da Britanci zdaj izstopajo iz Unije,« še spremembe v evropskem geopolitičnem ravnotežju izpostavlja Maja Bratuša.