Tiskane izdaje
Ljubljana - Gospodarski razvoj v zadnjem letu in pol spodbudno vpliva na okrevanje gospodarstva in izboljšanje obetov v finančnem sektorju, opaža Banka Slovenije. Kot ocenjuje, se nadaljuje tudi stabiliziranje razmer v bančnem sistemu. Nedonosne terjatve so še vedno visoke, kljub temu pa se kreditno tveganje znižuje.
Visoka zadolženost podjetij se je po letih vztrajnega razdolževanja v mnogih dejavnostih vrnila na ravni pred začetkom hitrega naraščanja finančnega vzvoda. V drugih dejavnostih in segmentih gospodarstva pa ostaja stopnja zadolženosti še vedno visoka. Za oživitev kreditnega cikla je pomembno izboljševanje strukture financiranja tudi z rastjo kapitala in ne le z zniževanjem zadolženosti, piše v poročilu o finančni stabilnosti, ki ga je danes obravnaval svet Banke Slovenije.
BS svetuje večjo raznolikost komitentov
Večja previdnost bank je prisotna pri kreditiranju majhnih in srednjih podjetij. V tej skupini podjetij je skoncentriran tudi velik del slabega portfelja bank, namreč več kot 40 odstotkov. Ker pa gre za zelo heterogeno skupino komitentov, centralna banka svetuje večjo diverzifikacijo komitentov glede na njihove posebnosti, tako pri reševanju nedonosnih terjatev kot pri kreditiranju.
Banke sicer spodbujajo predvsem zadolževanje prebivalstva. Oživljanje prometa na nepremičninskem trgu ob ustavljanju večletnega upadanja cen nepremičnin kaže, da so kupci ocenili, da so pogoji za nakupe nepremičnin ugodnejši, zato v Banki Slovenije pričakujejo bolj živahno rast na tem trgu.
Iz varčevanja v investicije in potrošnjo
Zaradi napovedi porasta naložb v nepremičnine in makroekonomskih napovedih večje porabe gospodinjstev po oceni Banke Slovenije narašča tudi verjetnost, da se bo del vlog preusmeril iz varčevanja v investicije in potrošnjo.
Trenutno v vlogah podjetij s 70 odstotki prevladujejo vpogledne vloge, v vlogah prebivalstva jih je več kot polovica. Stabilnost vpoglednih vlog, predvsem gospodinjstev, je sicer razmeroma visoka, a so napovedi prihodnjega gibanja v okolju zgodovinsko nizkih obrestnih mer nezanesljive.
S pozitivno gospodarsko rastjo pa se bo tudi pri vlogah podjetij povečala verjetnost delne preusmeritve vlog v investicije in oživljanje kreditnega povpraševanja. Vendar pa bodo banke pripravljene slediti s kreditno ponudbo le ob ustreznem povečevanju lastnih sredstev oziroma kapitala v bilancah podjetij.
Glede kapitalske ustreznosti bank v Sloveniji, ki je po zadnjih dokapitalizacijah s strani države presegla povprečje evroobmočja, Bank Slovenije meni, da je ob nizki in upadajoči kreditni aktivnosti in nizkih obrestnih merah ustvarjanje dobička in s tem kapitala omejeno.
Pri vzdrževanju kapitalske ustreznosti zato še naprej pomembno vlogo igra optimalna poraba obstoječega kapitala, ki pa se v lanskem prvem polletju ni bistveno izboljšala. Ob tem pa so še vedno posamezne banke, ki tako kot po kapitalski ustreznosti kot po pokritosti neoslabljenih nedonosnih terjatev ne dosegajo ustreznih ravni, še navaja poročilo finančni stabilnosti.
