Gospodarstva Balkana z rastjo, a visoko brezposelnostjo in revščino

Agenda Berlin plus je finančno največji vložek v gospodarstvo in standard držav regije po drugi svetovni vojni.
Objavljeno
12. februar 2018 18.17
Nejc Gole
Nejc Gole

Ljubljana – Po letih negativnih ali nizkih gospodarskih rasti so gospodarstva držav Zahodnega Balkana v dobrem stanju in rastejo hitreje od povprečja Evropske unije. Vendar se še vedno soočajo s težavami. Brezposelnost se ne znižuje dovolj hitro, visoka ostaja tudi stopnja revščine, opozarja Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.

Gospodarstva Zahodnega Balkana – v pregled smo vzeli države nekdanje Jugoslavije –, so v relativno dobrem stanju, pravi Matej Rogelj iz centra za mednarodno poslovanje pri gospodarski zbornici. Med temi državami je Slovenija lani po oceni Mednarodnega denarnega sklada (MDS) imela najvišjo gospodarsko rast – štiriodstotno, Urad za makroekonomske analize in razvoj je napovedal celo 4,4-odstotno. A tudi ostala gospodarstva so rasla hitreje od povprečja Evropske unije, ki je lani po oceni Evropske komisije imela 2,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Najhitreje je raslo Kosovo, s 3,5-odstotno, in Srbija s trioodstotno rastjo.

Seveda pa so še daleč tako od evropskega povprečja kot Slovenije. Slovenski BDP na prebivalca znaša 60 odstotkov seštevkov BDP na prebivalca Hrvaške, BiH, Srbije, Makedonije, Črne gore in Kosova. Brez Hrvaške pa te države skupaj ne dosegajo slovenskega BDP na prebivalca.

Za povečavo klikni na grafiko.


Letos okoli triodstotna rast

Po oceni MDS bodo gospodarstva Zahodnega Balkana hitreje od evropskega povprečja rasla tudi letos, saj se bodo približala ali presegla triodstotno rast.

Na Hrvaškem bo glavno gonilo potrošnja gospodinjstev, pomembno vlogo bodo imele tudi investicije, sofinancirane z evropskimi sredstvi. Pred hrvaškim turizmom je po napovedih tamkajšnjega ministrstva za turizem še eno rekordno leto, tveganja za hrvaško gospodarstvo pa še vedno predstavlja prestrukturiranje Agrokorja. Tudi črnogorski turizem bo rasel zaradi izboljševanja razmer v Evropski uniji in Rusiji. Z izboljšanjem razmer na trgu dela, rastjo turizma, večjim izvozom in nakazili iz tujine se bo okrepila gospodarska rast v Bosni in Hercegovini. Nakazila diaspore bodo še naprej pomagala Kosovu, kjer močno raste tudi izvoz, a ta z zelo nizkega izhodišča. Gospodarstvi Kosova in Srbije bosta letos med državami v regiji imeli najvišjo rast – 3,5-odstotno, napoveduje MDS. Glede na lani pa bo rast najbolj pospešila Makedonija, in sicer z lanskih 2,5 na letošnja 3,2 odstotka. Po stabilizaciji političnih razmer bo rast ponovno slonela na zasebnih in javnih investicijah.

Politična stabilnost odvisna od približevanja EU

Prav na političnih okoljih vidijo na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) glavno negotovost za gospodarstva Zahodnega Balkana. V političnih okoljih je svoje negativne posledice pustila tudi gospodarska kriza, pravi Kračun: »Tukaj lahko izpostavimo Makedonijo, ki je po dolgih letih politične nestabilnosti ponovno dobila vlado, ki kaže na politično stabilnost, kar pomeni večjo atraktivnost za tuje investitorje. Po drugi strani pa se je na Hrvaškem, ki je veljala za politično stabilno, zaradi več predčasnih volitev ta negotovost povečala.« Na ISR so v svoji študiji Strategic foresight 2018 ugotovili, da je na Zahodnem Balkanu najbolj negotovo investicijsko okolje na Kosovu in v BiH.

Po mnenju našega sogovornika bo v prihodnosti stabilnost političnih okolij odvisna od približevanja teh držav Evropski uniji oziroma signalov iz Bruslja glede tega: »Evropska unija v svoji strategiji za širitev, ki jo je predstavila prejšnji teden, ponovno kaže na namen širitve na Zahodni Balkan, ampak hkrati za to postavlja tudi zelo stroge pogoje.«

Tudi poznavalec Jugovzhodne Evrope Borut Šuklje poudarja, da so gospodarske razmere v teh državah povezane z njihovo evropsko perspektivo, dobra novica za države regije pa je tudi konec nemških volitev. Kanclerka Angela Merkel je namreč že pred leti predlagala evropska finančna vlaganja v regijo in da naj predsedniki vlad pripravijo projekte; predlagala je Berlinski proces. Ta je zastal zaradi volilnih negotovosti v Evropi, pa tudi glasovih o krizi EU in begunski krizi. Maja lani pa je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel izrazil skrb, da skušajo države izven regije vzpostaviti svojo sfero vpliva na zahodnem Balkanu in ponovno govoril o Berlinskem procesu. Dopolnil ga je z novim mehanizmom Agendo Berlin plus. Ta je nov evropski predlog s katerim naj bi povečali regionalno sodelovanje, povečali razpoložljive finančne fonde ne le za infrastrukturne projekte, temveč tudi za izobraževanje, razvoj IT industrije, digitalizacijo ter liberalizacijo trgovine in uslug, je pojasnil Šuklje: »Gre za finančno največji vložek v gospodarstvo in življenjski standard držav regije po drugi svetovni vojni.«

Težave ostajajo

Kračun opozarja na še vedno visoko brezposelnost. Čeprav se je stopnja brezposelnosti po gospodarski krizi v vseh državah, razen v BiH, vrnila na predkrizno raven, še vedno v treh državah presega 20 odstotkov. Velika težava je tudi brezposelnost mladih; na Kosovu je brez službe več kot polovica mladih, ugotavlja Svetovna banka.

V tej ugotavljajo, da so gospodarska rast, odpiranje novih delovnih mest in relativno nizka stopnja inflacije prispevale k zmanjšanju revščine, a od leta 2016 le za eno odstotno točko na 23,6-odstotka.

Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve

Po dolgih letih negativnih ali nizkih gospodarskih rasti so gospodarstva držav Zahodnega Balkana v dobrem stanju. Tako nakazujejo ocene gospodarske rasti za leti 2017 in napovedi za 2018, ki vsem državam napovedujejo 3- ali večodstotno gospodarsko rast. Vendar ne glede na trenutni optimizem ostajajo strukturne težave. Med drugimi se brezposelnost se ne znižuje dovolj hitro, visoka ostaja tudi stopnja revščine.

Borut Šuklje, svetovalec za Jugovzodno Evropo

Gospodarske razmere v državah regije so vsaj zdaj skorajda neposredno povezane z njihovo evropsko perspektivo. Zato so sklepi Evropske komisije, ki prvič dajejo realnejši časovni okvir sprejema v polnopravno članstvo skupini šestih držav, Albaniji, BiH, Ćrni gori, Kosovu in Srbiji, toliko bolj pomembni. A vendar je za samo gospodarsko sodelovanje vsaj toliko pomemben konec nemških parlamentarnih volitev in bližnja sestava nove nemške vlade.