Grčija je povod za spremembo modela, ki ne deluje

Mojmir Mrak, ekonomist: Lajšanje bremena Grčiji bo vplivalo na celoten koncept reševanja prezadolženosti v Evropski uniji

Objavljeno
13. februar 2015 18.40
Portret Mojmir Mrak, Ljubljana, 17.September2014
Damjan Viršek, gospodarstvo
Damjan Viršek, gospodarstvo
Odpis dolga je nekaj, kar ne pride v poštev, in nova grška vlada to očitno (že) razume. Po drugi strani pa se tudi Evropska unija zaveda, da je sprememba modela reševanja prezadolženih držav nujna. Grčija lahko vsaj delno olajšanje odplačevanja dolga pričakuje predvsem zato, ker mora Evropa kot celota poiskati pot, kako se iz obdobja varčevanja vrniti nazaj h gospodarski rasti. Pogovarjali smo se z ekonomistom Mojmirjem Mrakom.

V čem je v primeru Grčije največji izziv za EU, katere članice so po dveh krogih reševanja problema prezadolženosti neposredno in posredno največji upnik Grčije? Kaj je smiselno narediti?

Grška vlada, ki je prevzela krmilo države, je pred volitvami obljubljala zelo radikalne spremembe v odnosu do reševanja svoje dolžniške krize in odnosov z upniki. Zdaj so sedli v pisarno in stvari morajo pripeljati do logičnega nadaljevanja. Rekel bi, da so na strani EU naleteli na načelno pripravljenosti za pogovor in spremembe, vendar ne na tako radikalen način, kot je bilo željeno. Zelo jasno pa je sporočilo, da je nerealno pričakovati spremembe, ki bi zahtevale posege v pravne akte evropske denarne unije. V tem primeru bi se začele stvari sesedati.

Zakaj bi to bil problem?

Ne pozabite, da imamo celo vrsto držav, ki so šle skozi podobne programe, ne sicer tako dramatično kot Grčija, vendar svoj voz vlečejo iz blata. Zato dramatične spremembe evropskih pravnih aktov ni pričakovati. Iskale se bodo rešitve v okviru interpretacije …

… interpretacije doslej dogovorjenih pogojev reševalnih svežnjev?

Da. Poglejte, že prejšnji mesece je EU izdala nove smernice za interpretacijo pravil glede strukturnega primanjkljaja [ki dopuščajo več prostora pri državnih investicijskih izdatkih]. Išče se prostor za kompromise. Vendar ne samo zaradi Grčije. Gre za to, da dosedanji model reševanja krize ne deluje. Grčija je trenutno predvsem povod, ki lahko omogoči, da se stvari spremenijo. Že to, da v sredo [na srečanju finančnih ministrov evroskupine, ki jim je grški kolega predstavil zahteve svoje države] niso dosegli dogovora, pomeni, da bi bil prehiter.

Kako to mislite?

Podpisa konkretnega dogovora ni bilo zato, ker bo zelo pomemben. Trasiral bo pot, v katero smer iti, pa ne samo za Grčijo. Treba bo narediti nek nov model, nov način upravljanja težav prezadolženosti. Vemo, da trojke, takšne kot je bila, ne bo več. Pa ne le zaradi Grčije, ki je povedala, da noče trojke. Kdor te stvari malo bolj natančno spremlja, ve, da je bilo v kontekstu sprejemanja odločitve Evropske centralne banke o kvantitativnem sproščanju [možnosti odkupovanja državnih obveznic] sprejeto zelo pomembno stališče evropskega sodišča, ki je zelo jasno povedalo, da ECB ne more biti več član trojke. Ta spremenjena vloga ECB je zdaj dejstvo. Zame je zdaj ključna stvar, ki pa se bo prelamljala na primeru Grčije, kakšna bo nova institucionalna organizacija reševanja držav, ki so v težavah. Bo to zdaj dvojka, bo to kaj drugega? Ne bi hotel improvizirati. Gotovo pa ne bo več tako, kot je bilo. Vsi tudi vemo, da to, kar se počne, ni v redu, zaostritev z Grčijo pa je sprožilec, da se nekaj naredi. Mislim pa, da ne bo šel k vragu celotni koncept.

Grčija pa verjetno le pričakuje kakšno konkretno spremembo?

Seveda, saj nihče ni rekel, da sprememba ni možna. Ne bo pa odpisa dolga v obliki zmanjšanja nominalnega obsega. To bi prineslo celo vrsto problemov, tudi pravnih in zakonodajnih, na primer težave z maastrichtsko pogodbo. A če obstaja pripravljenost, da se Grčiji breme olajša, je možnosti veliko – podaljšanje roka odplačila, vrsta drugih ukrepov. Ključna stvar za grško vlado pa je, da bo doma zelo težko politično »prodala«, da nadaljuje nek program, za katerega ja bila izvoljena, da ga ne sme nadaljevati.

Torej vidite možnost rešitve le v smeri, da Grki privolijo v obstoječi okvir in predlagajo spremembe znotraj njega?

Da. Tudi premier Cipras in finančni minister Varufakis sta s svojim obiskovanjem evropskih prestolnic želela doseči politični dogovor, kjer bi se voditelji strinjali, da se bo nekaj naredilo, potem pa bi iskali tehnično rešitev. Tega mislim, da ne bo. Cena takšnega ad hoc aranžmaja bi bila enostavno prevelika.

Zakaj? Za koga bi bil to predvsem problem, za Nemčijo?

Mislim, da kar za vse. Poglejte, saj smo s tem vsi precej obremenjeni. Predstavljajte si, da bi Španci, ki so bili v precej podobni situaciji kot Grki, zdaj odpisovali dolgove. Mislim, da Nemčija glede te točke sploh ni osamljena. Ne vem, ali je kateri od predsednikov kje izjavil, da bi bila njegova država pripravljena na odpisovanje.

No, saj ni.

Seveda ne. Ker potem se postavi vprašanje, komu odpisati. Zakaj meni da, tebi pa ne. Denimo, naš premier Cerar je govoril, da če bodo dobili odpis Grki, ga bomo zahtevali tudi mi. Tako stališče politično razumem, vsebinsko pa nima nobene teže. Naša obremenjenost z dolgom je popolnoma drugačna kot grška. In odpisi dolgov se dogajajo v razmerah, ko država ne more odplačevati. Mi pa se v tem smislu z Grčijo ne moremo primerjati.

Ampak Grčija je dejansko v položaju, ko svoj dolg izjemno težko servisira.

Seveda. Zato tudi nihče ne govori o tem, da ji servisiranja ne bi olajšali. To na primer lahko pomeni, da se ročnost dolga podaljša na sto let, kar prinese precejšnje olajšanje. Tudi predlogi, da bi izdajali obveznice, kjer je odplačevanje povezano z rastjo BDP, so lahko stvar pogovorov, kako jih izvesti. Najprej pa se je treba dogovoriti, ali želijo Grki reševati svoj dolžniški problem v sodelovanju s članicami evropske denarne unije ali pa bodo šli v unilateralno reševanje.

Je po vaše unilateralni pristop (ki bi verjetno pomenil izstop iz evra) verjetna možnost?

Ne, ne verjamem v to. Bo pa ta stvar še trajala, pričakujem dogovor konec februarja. Prej ne, saj so pogajanja komaj stekla.