Inženirjem nova dohodnina ne prinaša veselja

Dohodnina po novem: Januarska izplačila plač za december že v novih razredih. Ali se bodo razvojni kadri veselili?
Objavljeno
03. november 2016 07.16
Posodobljeno
03. november 2016 09.00
Slovenija, Ljubljana, 23.Januar2007, Euro tehtnica. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Ljubljana – Nova dohodninska lestvica bo veljala za davčna leta od 1. januarja 2017 naprej, izrecno določa novela zakona o dohodnini. Ne vpliva torej na letošnja izplačila in tudi ne bo pomembna pri odmeri za to leto. To pa ne pomeni, da se dohodninskega leta 2016 sploh ne bo dotaknila. Delodajalci in drugi glavni izplačevalci jo bodo upoštevali, ko bodo januarja nakazali izplačila za december.

Finančna uprava bo pri letni odmeri novo dohodninsko lestvico prvič uporabila šele leta 2018. Že med letom 2017 pa jo bodo delodajalci, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugi glavni izplačevalci na mesečni ravni uporabljali pri akontaciji dohodnine.

Novelo zakona o dohodnini, za katero je državni zbor glasoval 27. septembra, si je mogoče ogledati v 63. številki uradnega lista, ki je izšla 7. oktobra.

Opazno pri visokih plačah

Na finančni upravi (Furs) so nam pripravili izračun za zavezanca, ki z letnimi bruto dohodki precej presega slovensko povprečje (glej tabelo Zavezanec, ki preseže dve povprečni plači). Njegovi bruto prihodki znašajo 2,133-kratnik povprečne plače za leto 2016, če predvidimo, da bo ta znašala okoli 18.817 evrov, glede na to, da je povprečna mesečna bruto plača v obdobju od januarja do avgusta dosegla 1568,11 evra.

Infografika: Delo

Poleg mesečne plače je dobil še regres in pri delodajalcu užival manjši znesek bonitet. Uveljavlja splošno olajšavo in olajšavo za enega vzdrževanega družinskga člana. Predvideli smo, da bo imel v letu 2017 enake bruto dohodke kot letos, dohodninske olajšave pa se od 1. januarja 2014 tako ali tako ne spreminjajo, ker jih je vlada zaradi varčevanja zamrznila.

Zavezanec poišče svoje mesto na dohodninski lestvici, potem ko od svojih bruto dohodkov odšteje stroške, ki mu jih prizna zakon o dohodnini: v našem primeru so to prispevki za socialno varnost. Z osnovo za izračun dohodnine, ki znaša 26.809,52 evra, se torej zavezanec na lestvici za leto 2016 uvrsti v tretji razred, ki obsega neto davčno osnovo od 20.400 evrov do 70.907,2 evra.

Infografika: Delo

Ob enaki davčni osnovi bo tudi po 1. januarju 2017 na novi lestvici priplezal do tretjega klina, a bo zaradi nižje davčne stopnje plačal manj dohodnine kot letos (glej tabelo V korist zavezanca).

Finančni upravi smo sicer predlagali izračun po novi lestvici za zavezanca z letnimi dohodki, ki znašajo 1,7 povprečne letne bruto plače, a je zanj nova dohodnina komaj omembe vredna, zato so raje izbrali zavezanca z boljšim standardom. Po izračunih ministrstva za finance bo zavezanec z dohodki na ravni 1,64 povprečne letne bruto na mesec pridobil okoli tri evre, na leto blizu 39 evrov.

In kaj pravijo inženirji?

Cilj davčnega prestrukturiranja je bilo zvišati neto izplačila visokih plač in tako zagotoviti bolj spodbudne dohodke za kadre, ki so najpomembnejši za razvoj podjetij, so več kot eno leto zagotavljali predstavniki vlade, ko so načrtovali malo davčno reformo. Po besedah Andreje Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa bodo imeli inženirji kot značilni nosilci napredka v podjetjih od nove lestvice le malo koristi, ker nimajo dovolj visokih plač.

Po njenih besedah imajo tako imenovani razvojni kadri na mesec okoli 2800 evrov bruto plače, kar pomeni, da jim nova lestvica na letni ravni doda 173 evrov neto izplačila: »Torej razvojni, najproduktivnejši kader v Sloveniji ne bo deležen ključnih razbremenitev.«

Infografika: Delo


In kaj o novi lestvici mislijo v stanovskem združenju slovenskega inženirstva, v Inženirski zbornici Slovenije? Pojasnijo nam, da so poklicna zbornica pooblaščenih inženirjev, ki delujejo na področju graditve objektov kot projektanti, nadzorniki in izvajalci: »Pri svojem delu tekoče spremljajo napredek znanosti in tehnike in ju implementirajo v svoje inženirske rešitve. Nekateri od njih so pri svojem delu tudi inovativni, kar naša zbornica prepoznava in nagrajuje z nagradami za inovativnost na področju graditve objektov.«

Po presoji zbornice bo tako imenovana mini davčna reforma ugodno vplivala na materialni položaj pooblaščenih inženirjev le ob pogoju, da bo v praksi uveljavljena smernica ministrstva za javno upravo za naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, ki jo predvideva zakon o javnem naročanju: »Smernica poleg cene upošteva tudi kakovost inženirskih storitev, ker si do zdaj, z najnižjo ceno pri javnih naročilih, večina naših članov ni mogla izplačevati znanju in delu primernih plač.«

Infografika: Delo

Inženirji so povsod po svetu in ne le v Sloveniji kader, ki ima potrebna znanja, generira ideje, jih udejanja in s tem vleče gospodarski voz naprej, poudarjajo na zbornici, a ugotavljajo tudi: »Glede na zahtevnost inženirskega dela so inženirji v Sloveniji premalo cenjeni in v povprečju prenizko plačani. Drugače je v tujini.«

Božičnica brez dohodnine

Po noveli dohodninskega zakona bodo občutno višja neto izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki so med delavci v gospodarstvu znana kot božičnice ali 13. plače, ponekod kot novoletne nagrade. Iz obdavčitve z dohodnino bodo izvzete nagrade v vrednosti do 70 odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače v državi.

Novela zakona o dohodnini podrobneje določa, da je ugodnost predvidena le za priboljške, ki so po vnaprej znanih merilih izplačani enkrat na leto hkrati vsem delavcem, ki so do nagrade upravičeni. Dodatno merilo je, da del plače iz uspešnosti poslovanja predvideva bodisi interni predpis delodajalca bodisi kolektivna pogodba.

Infografika: Delo

V finančni upravi so uporabili najnovejši statistični podatek o povprečni bruto plači na ravni države: avgusta je znašala 1571,3 evra. Vzemimo za primer, da bo iz obdavčitve z dohodnino izvzetih 70 odstotkov tega zneska.

»Ob drugih pogojih, ki jih predvideva novela zakona o dohodnini, se izplačilo nagrade oziroma dela plače za poslovno uspešnost do višine 1099,91 evra torej ne vključi v davčno osnovo za odmero dohodnine,« pojasnjujejo v finančni upravi.

Izplačevalci pa bodo moral tudi pri izplačilih za poslovno uspešnost obračunati in javnim blagajnam plačati prispevke za socialno varnost po skupni stopnji 22,10 odstotka – pri omenjenem znesku nanesejo 243,08 evra, zato bi delavec dobil toliko manj, torej 856,83 evra. Pri tem v finančni upravi opozarjajo na pomembno podrobnost: socialnih prispevkov iz nagrade za poslovno uspešnost, ki ne bo obremenjena z dohodnino, na drugi strani ne bo mogoče odbiti od letne davčne osnove.

Po noveli zakona o dohodnini bo od 1. januarja 2017 za 300 evrov višja raven letnih bruto aktivnih dohodkov, pri katerih ima zavezanec še pravico do najvišje splošne olajšave. Ta znaša 6519,82 evra in je skoraj dvakrat višja od osnovne splošne olajšave, ki znaša 3302,7 evra. Letni aktivni bruto dohodki za najvišjo olajšavo so zdaj omejeni na 10.866,37 evra, od januarja bodo znašali 11.166,37 evra. Nova merila za olajšavo bo finančna uprava prvič upoštevala januarja.