Kaj krepi dobičke bank – in zakaj se ta rast lahko zavre

Banka Slovenije ne pričakuje večjega negativnega vpliva na kapital zaradi novih računovodskih standardov.

Objavljeno
29. december 2016 16.20
Nejc Gole
Nejc Gole
Ljubljana – Kljub nizkim obrestnim meram so slovenske banke v primerjavi z lani bistveno povečale svoje dobičke. Razlog je tudi v sproščanju oslabitev in rezervacij. Vendar bodo banke morale čez leto dni ponovno oblikovati več slabitev.

Slovenski bančni sistem je v prvih devetih mesecih tega leta ustvaril za 290,6 milijona evrov dobička po obdavčitvi, kar je 128 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Dobičke so povečale vse največje banke, in sicer ga je NLB ustvarila za 91,5 milijona evrov, Abanka 68,3 milijona evrov in NKBM 40,8 milijona evrov.


Bančna luknja je nastala, ker so predvsem državne banke zaradi slabih kreditov oblikovale slabitve in rezervacije, ki so povzročile izgube. Zdaj so večji dobički bank večinoma posledica manjših neto oslabitev in rezervacij, ki jih letos oblikujejo slovenske banke, pojasnjuje viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić: »Omenjeno je posledica izboljšanja gospodarske situacije, prestrukturiranja nedonosnih terjatev, kot sta prehod komitentov iz nedonosnih med donosne in poplačila terjatev, kar vse vpliva na manj potrebnih oslabitev in rezervacij.«

Še več; nekatere banke sproščajo več slabitev in rezervacij, kot jih oblikujejo, kar povečuje njihove dobičke. »Zaradi boljših razmer v gospodarskem okolju so banke dobile več poplačil iz naslova nekaterih terjatev, katere so bile predhodno oslabljene, zato se presežek oslabitev beleži kot prihodek iz tega naslova,« pravi Festićeva.

NLB je v prvih devetih mesecih tega leta oblikovala za 37,5 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je 39 odstotkov manj kot lani. Medtem ko so oslabitve in rezervacije še vedno zniževale dobiček NLB, je drugače pri drugih dveh največjih bankah. NKBM je tako sprostila več slabitev, kot jih je oblikovala. »Banka je uspešna pri izterjavi slabih kreditov in pri prestrukturiranju dolgov, rast kreditnega portfelja pa zaradi zahtevnega makroekonomskega okolja še ne dosega ciljnih ravni, kar posledično vpliva tudi na poslovni izid, med drugim na višino rezervacij in oslabitev. Kot rezultat vsega tega je skupina v prvih devetih mesecih ukinila za dva milijona evrov neto rezervacij in oslabitev, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani oblikovanih za 26,7 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij,« so pojasnili v mariborski banki. V Abanki pa so neto ukinjene oslabitve in rezervacije v devetmesečju k dobičku prispevale 32,2 milijona evrov, medtem ko so lani dobiček zmanjšale za 19 milijonov evrov.

Festićeva poudarja, da Banka Slovenije skrbno spremlja izpostavljenost bank kreditnemu tveganju, torej ustreznosti vrednotenja kreditov in oblikovanju oslabitev in rezervacij. Kakovost kreditnega portfelja bank se izboljšuje. V tretjem četrtletju se je zniževanje deleža terjatev z zamudo nad 90 dni v slovenskih bankah še pospešilo in znižalo na 6,4 odstotka. To je 3,5 odstotne točke manj kot ob koncu lanskega leta, ugotavljajo v centralni banki. Državna NLB pa je imela ob koncu devetmesečja v kreditnem portfelju 14,5 odstotka bruto slabih posojil, kar je pet odstotnih točk manj kot ob koncu lanskega leta. Z rezervacijami in oslabitvami imajo pokritih 78 odstotkov slabih posojil.

Prihajajo novi računovodski standardi

Z začetkom leta 2018 bodo banke in hranilnice morale voditi računovodske izkaze v skladu z novim Mednarodnim standardom računovodskega poročanja (MSRP 9), ki bo nadomestil obstoječi MRS 39. Banke bodo morale po novem v slabitve vključiti tudi pričakovane izgube, medtem ko se zdaj izgube evidentirajo šele takrat, ko se zgodijo. Zato Banka Slovenije pričakuje ponovno povečanje slabitev. »Novi standard MSRP 9 bo predvidoma imel vpliv na obseg oblikovanih oslabitev, vendar pa zaradi izvedenih skrbnih pregledov bank v preteklosti ne pričakujemo večjih vplivov na kapital bank,« pravi viceguvernerka.

Na NLB pojasnjujejo, da trenutne projekcije kažejo, da bo zaradi spremenjenega načina obračuna slabitev vpliv na kapital za skupino NLB nizek in ne bo pomembno vplival na njeno poslovanje. V NKBM pravijo, da je za oceno o vplivu na poslovni izid zaradi novih standardov še prezgodaj, saj še preučujejo implementacijo MSRP 9. Oceno vpliva bodo predstavili v letnem poročilu za letošnje leto, enako kot tudi Abanka.