Tiskane izdaje
Ljubljana – Ker Evropsko unijo zapušča velika neto plačnica Velika Britanija, je realno, da bo v Slovenijo iz evropskega proračuna po letu 2020 prišlo manj denarja, ocenjuje državni sekretar v Cerarjevem kabinetu Igor Mally. Da bo denarja manj, a da bo Slovenija ostala neto prejemnica, pravijo tudi viri v EU.
Pričakovati je, da bo skupni obseg prihodnjega večletnega evropskega proračuna manjši, pravijo v Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK): »Slovenija si bo v pogajanjih prizadevala, da bi bilo znižanje sredstev čim manjše ob zavedanju, da bo denarja manj.«
Koliko manj bo Slovenija prejela v prihodnji evropski sedemletki, je odvisno od predloga evropske komisije na začetku maja in poteka pogajanj, dodaja državni sekretar, pristojen za evropske zadeve. Po njegovem mnenju je legitimno pričakovati, da bomo ostali neto prejemniki tudi v prihodnji finančni perspektivi.
Z brexitom se bo relativna razvitost obeh slovenskih kohezijskih regij povečala. Zahodna Slovenija je že zdaj v prehodni kategoriji, medtem ko je vzhodna polno upravičena do sredstev strukturnih skladov. Denarja naj bi bilo po novem manj predvsem za zahodno Slovenijo, ki bo nadpovprečno razvita, pravijo viri pri EU. Mally pojasnjuje, da bodo posledice za regije odvisne od tega, kako bo evropska komisija zastavila metodo razdeljevanja sredstev po posameznih regijah. Na tem področju se utegnejo zgoditi spremembe.
Za zdaj predvsem neto plačnice vztrajajo, naj se prihodnji evropski proračun zmanjša na odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) sedemindvajseterice, evropska komisija predlaga med 1,1 in 1,2 odstotka BND. Tudi Slovenija se zavzema, da mora biti celoten obseg proračuna nekoliko večji od odstotka BND.
»Nismo se še opredelili, koliko večji. Treba je namreč videti, kako se bodo nove politike zastavile. Veliko je še neznank; kaj bo s kohezijo, kmetijstvom, financiranjem drugih stvari,« pojasnjuje Mally, ki vodi vladno delovno skupino za pogajanja o večletnem evropskem proračunu po letu 2020.
Po njegovih besedah je Slovenija tako kot druge članice pripravljena več nameniti za tako imenovane nove izzive, in sicer za migracije, zunanjo mejo ter obstoječe programe, ki so namenjeni za mobilnost mladih (Erasmus) ter za raziskave in razvoj (Obzorja).
Medtem ko bi neto plačnice urejanje migracij in varnost financirale z zmanjšanjem sredstev za največji politiki, torej za kohezijo in kmetijstvo, se Slovenija zavzema, da ti ostanete še naprej močni. »Realno je pričakovati, da bosta obe politiki izgubili, ne želimo pa, da pride do velikega zmanjševanja,« pravi Mally. Minister za kmetijstvo Dejan Židan se je ta teden zavzel za nominalno ohranitev sredstev za kmetijsko politiko, kar bi realno pomenil rahel padec.
Odobrena polovica sredstev
V evropski finančni sedemletki 2014–2020 je bilo do zdaj za Slovenijo odobrenih 59 odstotkov razpoložljivih sredstev, to je 1,8 milijarde evrov. Nekoliko manjša so pogodbeno vezana sredstva, 1,7 milijarde evrov, saj je treba izvesti postopke javnih naročil. Do konca januarja je bilo iz državnega proračuna izplačanih 395 milijonov evrov oziroma 13 odstotkov razpoložljivih sredstev, zahtevki za izplačila iz proračuna Evropske unije, ki so bili posredovani evropski komisiji, pa znašajo 175 milijonov evrov, kar je šest odstotkov vsega predvidenega denarja.
»Če bomo nadaljevali v tem tempu, bodo vsa sredstva odobrena do konca leta 2019 oziroma začetka leta 2020, projekti pa se bodo seveda lahko izvajali do konca leta 2023,« ocenjujejo v SVRK.
