Kakšnemu nadzoru bo podlegel kriptosvet

Za kriptotrg je treba postaviti enake standarde, kot veljajo za preostali finančni sistem.

Objavljeno
19. marec 2018 18.56
Karel Lipnik
Karel Lipnik

Ljubljana – Kriptosvet se lahko nadeja strožjega nadzora. Predstavniki vodilnih svetovnih gospodarstev, zastopanih v skupini G20, bodo državam priporočili, da postavijo standarde izdajanja kriptožetonov. Drugi paket omejitev se bo nanašal na področje preprečevanja pranja denarja, tretji pa na varnost imetnikov kriptopremoženja.

Po več kot 10-odstotnem znižanju vrednosti minuli teden se je vrednost kriptovalute bitcoin včeraj nekoliko zvišala. Podobno se dogaja tudi drugim kriptovalutam. Glavno vprašanje pa je, ali gre zgolj za predah in bodo novi padci ali pa je bilo doseženo dno. Gibanje tečajev valut je podobno kot na začetku februarja, ko je bilo doseženo letošnje dno. A analiza gibanja tečaja lahko zavede. V poplavi špekulacij o prihodnosti kriptovalut je kar nekaj finančnih ustanov že minuli teden napovedalo njihov zlom. Pomembno vlogo pa bo odigrala dolgo pričakovana regulacija kriptotrga. O tem se v Argentini pogovarjajo tudi finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav skupine G20. Če bodo sprejeli priporočila svojega odbora za finančno stabilnost, lahko kriptosvet doživi kar nekaj sprememb in verjetno tudi izdatno znižanje tečajev, ker bodo transakcije bolj nadzorovane.

Kriptovalute v kriptopremoženje

Po oceni guverneja britanske centralne banke in predsednika odbora za finančno stabilnost G20 Marka Carneyja kriptopremoženje ni prihodnja oblika denarja, a to še ne pomeni, da ga je mogoče zanemariti ali celo zatreti. Osnovna tehnološka platforma že ima opazen učinek in če bi svet kriptopremoženja uspeli ustrezno regulirati, bi lahko to spodbudilo inovacije, ki bi lahko prinesle širšo korist. Carney opozarja, da kriptovalute dejansko niso valute, ampak premoženje. Na tak način v nekaterih državah tudi že obravnavajo kriptovalute. Medtem ko transakcije na denarnih trgih večinoma niso obdavčene, pa so transakcije oz. dobički s preprodajo premoženja obdavčeni skoraj povsod po svetu.

Poročanje in kapitalska ustreznost

Glede na napovedi Carneyja je mogoče pričakovati, da kriptosvet ne bo postal del finančnega sveta, bodo pa regulirane posamezne aktivnosti in posamezne ustanove. Izolacija (za to se je odločila Kitajska) bi po oceni Carneyja lahko ustvarila okolje, v katerem bi bilo še več zlorab. Zato predlaga regulacijo posameznih elementov okolja kriptovalut, s katero bi omejili zlorabe. Ker je Carney predsedujoči odbora za finančno stabilnost G20, je pričakovati, da se bodo priporočila odbora prenesla na državne regulatorje oziroma v primeru EU na evropsko komisijo in ECB. Med drugim Carney predlaga, da EU in ZDA zahtevata od kriptotržnic, da se podvržejo enakim standardom na področju preprečevanja pranja denarja, kot to velja za druge finančne ustanove. Drugi paket ukrepov, ki ga je mogoče pričakovati, pa je postavitev kapitalskih pogojev za delovanje kriptotržnic. S tem bi zagotovili minimalno varnost premoženja vlagateljev.

Kriptotrg majhen in nelikviden

Carney sicer pravi, da kriptovalute oziroma kriptopremoženje trenutno ne predstavljajo tveganja za finančno stabilnost, ker ima to premoženje razmeroma skromen delež v finančnih transakcijah. Zato pa je velika težava kriptovalut anonimnost transakcij, kar privlači nedovoljene dejavnosti. Poleg tega pa so izjemno tvegana naložba z velikim nihanjem tečajev in skromno likvidnostjo. Carney to pripisuje razdrobljenim trgom in močni koncentraciji lastništva. To pa je podlaga za manipulacije in zlorabe. Tretja težava pa je po Carneyjevih besedah tudi nezadostna varnost premoženja lastnikov.