Kazen za kupca naj znaša 40 evrov, so sklenili odborniki

V odboru DZ za finance so glasovali za dopolnila, ki sta jih k predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov predlagali dve vladni stranki.

Objavljeno
24. junij 2015 12.22
uho-Davčna blagajna - gostinstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Odbor državnega zbora za finance in monetarno politko se je včeraj zbral ob 12. uri, nekaj pred peto popoldne je bil na vrsti zakon o davčnem potrjevanju računov, malo po 21. uri je predsednica odbora Urška Ban sklenila: »Vsi členi zakona so sprejeti z 11 glasovi.« O predlogu bo zdaj glasoval državni zbor.

V dopolnjenem besedilu predloga zakona, ki ga bo odbor za finance izročil v odločanje državnemu zboru, je zdaj dopolnilo, po katerem naj kupec, ki ne bo vzel računa, plača 40 evrov kazni, če ga bodo ujeli inšpektorji, in ne od 40 do 400 evrov, kot je predlagala vlada. Odborniki niso glasovali za dopolnila nevladnih strank, ki so predlagale, naj za gotovinska plačila štejejo le bankovci in kovanci in ne tudi kartice in čeki, kot je gotovino opredelila vlada. V predlogu zakona je torej ostala široka opredelitev gotovine.

Večina glasovala za dopolnila dveh vladnih strank

Odborniki so se morali izreči o 26 členih in 35 dopolnilih, med katerimi sta jih 19 predlagali dve koalicijski stranki, Desus in SMC, tretja, SD, pa se podnje ni podpisala. Podporo so dobila le dopolnila dveh vladnih strank.

»Nasprotujemo uvedbi davčnih blagajn,« je v imenu poslanske skupine SDS odločno povedala poslanka Suzana Lep Šimenko. Vladi je predlagala, naj počaka še leto ali dve, ko bo mogoče reči, kako učinkovite so tako imenovane virtualne davčne blagajne.

»Zakon bomo podprli. Blagajne so vključene v naš predvolilni program,« je povedal Tilen Božič iz vladne stranke SMC. »Nova Slovenija - krščanski demokrati ostro nasprotujejo davčnim blagajnam,« je povedal Jožef Horvat: »Vlada jih ne uvaja, da bi omejila sivo ekonomijo, ampak da bi povečala proračunske prihodke.«

Uroš Prikl iz Desusa mu je oporekal: »Gotovo gre za ukrep proti sivi ekonomiji.« Marko Pogačnik iz SDS je opozoril, da bodo davčne blagajne slabo vplivale na zavezance: »Vsaj 90 odstotkov tistih, s katerimi se pogovarjamo na terenu, nam pravi, da ne bi preživeli, če bi plačali vse davke.«

V Združeni levici po besedah poslanca Mihe Kordeža ugotavljajo, da zakon o davčnem potrjevanju računov lahko prispeva k boljši davčni disciplini in enakopravni obravnavi zavezancev.

Alenka Bratušek pričakuje splošni glavobol

»Mislim, da nas bo vse bolela glava, ko se bo ta zakon začel izvajati,« je malo pred deveto zvečer napovedala poslanka nevladne stranke Zaab Alenka Bratušek. Odborniki niso glasovali za njeno dopolnilo, naj predlagatelji iz zakona povsem umaknejo določbo o visoki kazni za kupca, ki ne bo shranil računa, od 40 do 400 evrov: »Kupci ne moremo biti tisti, ki bi morali namesto finančne uprave skrbeti za red.«

So pa odborniki glasovali za dopolnilo Desusa in Stranke modernega centra (SMC), s katerim so kazen do 400 evrov umaknili iz predloga, tako da zdaj predvideva »le« še 40 evrov kazni za kupca brez računa. Račun bo treba imeti le ob izhodu iz poslovnega subjekta, je povedala državna sekretarka Mateja Vraničar. Z dopolnilom dveh vladnih strank so namreč odborniki iz predloga umaknili tudi določbo, da bo moral kupec hraniti račun celo do izteka garancijske dobe, če mu bodo blago dostavili na dom ali tam opravili storitev.

Jožefa Horvata iz NSi je zanimalo, ali je vlada upoštevala pripombe podjetnika Aleša Špetiča, ki ga je leta 2012 imenovala za glasnika digitalnih tehnologij. Vlado je opozoril, kakšne težave utegnejo imeti tako imenovana zagonska podjetja zaradi predvidenega sistema potrjevanja računov. »Z njim smo se sestali. Šlo je predvsem za vprašanje, ali bi morali račun potrditi že ob sprejemu naročila. Problem rešuje dopolnilo, ki ga Desus in SMC predlagata k 7. členu predloga zakona,« je povedala državna sekretarka.

Alenka Bratušek je ugovarjala široki opredelitvi gotovine v predlogu zakona, saj ta med gotovinska plačila poleg bankovcev in kovancev uvršča tudi plačilne kartice in čeke, na kratko vse, kar ni neposredno nakazilo na prodajalčev transakcijski račun: »Mislim, da vsi za to mizo vemo, kaj je gotovina. Plačilu s kartico je mogoče slediti tudi drugače.« Odborniki niso sprejeli njenega dopolnila, s katerim bi gotovino omejili na bankovce in kovance, ampak so ostali pri opredelitvi, kakršno so določili predlagatelji.

Plačilni nalogi brez potrjevanja pri finančni upravi


Po besedah državne sekretarke je vlada po objavi predloga zakona dobila in preverila številne pobude, da bi iz sistema potrjevanja računov izločili različna plačila. »Edini primer, ki ga je po našem mnenju mogoče določiti za izjemo, je množično izdajanje računov, pri katerem se ob izdaji ne ve, v kakšni obliki bodo plačani,« je povedala državna sekretarka. Zato se je vlada strinjala z dopolnilom koalicijskih partnerjev Desusa in SMC, s katerim kot izjemo brez obveznega potrjevanja opredeljujejo plačila prek univerzalnega plačilnega naloga za električno energijo, plin in paro, vodo, telekomunikacijsko dejavnost, ravnanje z odplakami in odpadki ... »Pri ostalih predlogih za izjeme smo v vladi ocenili, da niso mogoče,« je povedala Mateja Vraničar.

Več poslancev je spraševalo, ali bo vlada ob uvedbi davčnih blagajn znižala dajatve. »Možnosti za razbremenitve obstajajo. Nismo se odločili, da bi predlagali oboje hkrati,« je pred odborom za finance povedala državna sekretarka Mateja Vraničar.

Davčne blagajne so bile letos že dvakrat v državnem zboru: 10. februarja je odbor za finance z večino glasov sklenil, da od vlade ne bodo zahtevali, naj umakne akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn, 19. maja pa je državni zbor po splošni razpravi sklenil, da je predlog zakona o davčnem potrjevanju računov primerno besedilo za zakonodajni postopek.