Gre za srebrnkasto kovino, ki jo najdemo v vsaki litij-ionski bateriji električnih vozil. In prav trg električnih vozil bo v prihodnje največji porabnik te neslavne kovine.
Kobalt ima sloves neslavne, ekološko sporne komponente baterij, saj njegovo pridobivanje pomeni zelo veliko breme za okolje. Za njim ostajajo opuščeni rudniki, rafinacija in čiščenje rude pa sta energetsko zelo potratna procesa in zahtevata uporabo številnih strupenih kemikalij.
Letna proizvodnja kobalta znaša okoli 100.000 ton. Od tega je polovica proizvedena v Demokratični Republiki Kongu, kjer so, po poročanju in opozarjanju Amnesty International, razmere v rudnikih skrajno nečloveške. Za prgišče dolarjev na mesec naj bi, brez ustrezne zaščite in v katastrofalnih razmerah za zdravje, v rudnikih kobalta delalo 40.000 otrok.
Na ceno kobalta bo v prihodnje pomembneje vplivala tudi avtomobilska industrija. Čeprav se odstotek porabe kobalta za namene avtomobilskih baterij giblje še na zelo nizkih ravneh (okoli dveh odstotkov), bo ta v prihodnjih letih rasla eksponentno in močno presegla sedanje proizvodne kapacitete.
Proizvodnji, prav zaradi okoljevarstvenih skrbi in zapiranja rudnikov po vsem svetu v kratkem ne bo več uspelo slediti potrebam po kobaltu, kar bi ceno te »umazane« kovine dvignilo v nebo. Na bum, ki se obeta na trgu kobalta v prihodnje najbolj stavi Kitajska, ki lahko tudi zaradi ohlapne okoljevarstvene politike nemoteno investira v nova nahajališča in predelovalne obrate.