Kraljič: Slovenija mora najti razumevanje za reforme

Ljubljana -  Ali nadaljevati z razcepljenostjo in obstrukcijami ali najti konsenz in dati vladi podporo pri izvajanju prepotrebnih reform za izhod iz krize, se je vprašal dr. Peter Kraljič, nekdanji direktor in partner mednarodnega svetovalnega podjetja McKinsey in se, upoštevajoč razmere, ko z njimi izjemno zamujamo, zavzel za to, da se vlado, tudi Janševo, pri tem podpre. Seveda z vsem zavedanjem, koliko napak se pri tem sproti poraja in koliko polen je prejšnji vladi pri sprejemanju reform pod kolena vrgla takrat Janšina opozicija.

Tej podpori vladi je nasprotoval Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN. Izpostavil je seveda slovenski državni holding in slabo banko, kot dva od pomembnejših reformnih ukrepov vlade, ki pa nastajata brez jasnih podlag, kaj se v holding sploh prenaša, koliko slabih terjatev bi lahko imela slaba banka. Če bi naredili vsaj otvoritvene bilance, bi vedeli, kaj se v holding tlači, ker tega ni, je lahko takšen konglomerat že v štartu na meji solventnosti. Tudi glede slabe banke je bil Golob kritičen: najprej je ministrstvo za finance sesulo dokapitalizacije bank, potem je čez tri mesece državno banko vendarle dokapitaliziralo, zdaj pa, brez jasnih analiz govori, da bi lahko bila »cena« slabe banke od 3 do 6 milijard evrov.

Peter Kraljič je že uvodoma in kot odgovor Golobu poudaril, da je med potrebnimi ukrepi holding lahko pomemben, ni pa nujen. Tudi sanacija bank je nujno potrebna, čeprav so glavna vprašanja, kako se jo bo izvedlo, koliko bo stala odprta in brez jasnih odgovorov. Ključno je transparentno in odgovorno vodenje teh podjetjih ali tega holdinga, pogubno pa to, da se je doslej, od osamosvojitve naprej, ob vsaki menjavi vlade ta politika vodenja zamenjala. Tako trg dela kakor pokojninska reforma sta potrebna. Toda če drži, da so razlike med »Pahorjevo« in zdaj ponujeno pokojninsko reformo res samo 5-odstotne, in je vmes morala pasti Pahorjeva vlada - potem smo norci, je bil jasen Kraljič. Navedel je tudi danske izkušnje glede reforme trga dela: za samo reformo so porabili 3 mesece, za to, da so projekt pojasnili in vanj prepričali Dance pa tri leta.

Seveda je izjemno pomembna konkurenčnost, kar Kraljič nenehno poudarja. Po konkurenčnosti, kjer samo padamo, smo zdaj samo pred Grčijo, medtem ko nas tako Španija kot Italija in Portugalska prehitevajo. Za konkurenčnost je treba skrbeti na vseh ravneh – od državne do mikro podjetniške ravni, ne pa ustvarjati okolje, kjer postajajo ljudje malodušni in cinični, kar je opaziti celo pri premieru, je dejal Kraljič.

Slovenija ni majhna, ampak je predvsem ozka, vendar mora zdaj najti razumevanje za reforme, najti mora pogum in konsenz za pot naprej.