Leto 2017 kot zamujena proračunska priložnost

Fiskalni svet: proračunski dokumenti le deloma skladni s cilji, potrebujemo večji presežek za slabše čase.
Objavljeno
19. oktober 2017 15.27
Posodobljeno
19. oktober 2017 15.35
Fiskalni svet
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Proračunski dokumenti so le deloma v skladu s fiskalnimi pravili: Slovenija naj bi sicer v 2018 dosegla zadosten strukturni napor pri nižanju primanjkljaja, a ne bo nadoknadila tistega, kar bi lahko storila letos, ob visoki rasti, ugotavlja fiskalni svet.

Strukturni napor (znižanje javnofinančnega primanjkljaja, očiščeno enkratnih in konjunkturnih vplivov) »v 2017 ne bo zadosten, tragedija pa je v tem, da je prav 2017 tudi leto, ko pričakujemo najvišje stopnje gospodarske rasti v zadnjih desetih letih, pa tudi v prihodnjih nekaj letih,« na zamujeno letošnjo priložnost vlade pri stabilizaciji javnih financ opozarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

V fiskalnem svetu sicer ocenjujejo, da je državni proračun 2018 »ustrezen«, imajo pa pomisleke ob predvidenem, a »komajda ustreznem« fiskalnem naporu v 2018 v višini 0,6 odstotka BDP, saj bo večinoma dosežen s predvidenim krčenjem izdatkov za obresti, ki pa je pretežno posledica izrednih ukrepov denarne politike ECB. Prostor za nadaljnje krčenje proračunskih izdatkov na tej podlagi namreč postaja vedno bolj omejen in na nižanje obresti na dolgi rok pač ne moremo računati. Še več: politika obrestnih mer se bo slej ko prej normalizirala in takrat bodo proračunski izdatki za obresti višji, opozarjajo v fiskalnem svetu.

Ob tem menijo, da sta v 2018 ustrezna tudi izdatkovno pravilo in zniževanje javnega dolga. Vendar pa za leto 2019 – zaradi pomanjkanja podatkov, ki jih ministrstvo za finance ni posredovalo – ne morejo oceniti izpolnjevanja izdatkovnega pravila in ugotoviti, ali bo strukturni napor v 2019 zadosten. »Če gledamo na nekoliko daljši rok, dvoletna povprečja, smo s proračunskimi načrti bistveno manj zadovoljni kot če gledamo zgolj proračun za 2018,« ugotavlja prvi mož fiskalnega sveta.

Staranja prebivalstva hud izziv za proračune

Predlagani državni proračun 2018, ki ga obravnavajo parlamentarni odbori, sprejet pa naj bi bil sredi novembra, predvideva, da bo Slovenija imela v 2018 rahel nominalni proračunski presežek v višini 50 milijonov evrov. Položaj je načeloma ugoden, a sama gospodarska konjunktura pač še ne pripelje do strukturnega ravnovesja, ki je vzdržno tudi na dolgi rok. Za Slovenijo pa tudi ni dovolj tako fiskalno ravnovesje, ki bi zgolj izenačilo prihodke z odhodki proračuna, opozarjajo v fiskalnem svetu.

»Potrebujemo strukturno ravnovesje, ki bo upoštevalo tudi probleme, ki jih Slovenija še ni uspešno naslovila, to je predvsem staranje prebivalstva,« pravi Kračun.

Fiskalni svet: od leve proti desni: Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

»Mi še nimamo pokojninskega sklada. Učinki zadnje pokojninske reforme se bodo v nekaj letih izčrpali. Zato obstaja precej dvomov in zato zgolj strukturno izenačenje prihodkov in odhodkov ni dovolj, potreben bi bil presežek v višini 0,25 odstotka BDP (ali približno 100 milijonov evrov, op. p.). Možno je celo, da bo ta potrebni presežek v prihodnjih letih celo večji – razen, če bomo uspešno naslovili probleme staranja prebivalstva«.

Pritiski interesnih skupin

V fiskalnem svetu so zato pozvali vse deležnike, ki sodelujejo pri pripravi proračunov, da z zmernostjo prispevajo k oblikovanju stanja javnih financ, ki bo omogočalo ustrezno odzivanje fiskalne politike tudi v časih, ko se bo gospodarska rast znižala in se bodo še kopičili demografski pritiski.

»Ob visoki gospodarski rasti so pričakovanja visoka in tudi apetiti interesnih skupin, skupin pritiska, so visoki. Upamo, da bodo odločevalci v vladi in parlamentu lahko tudi s pomočjo naše analize našli dovolj argumentov, da kljubujejo pritiskom – nekateri so legitimni, drugi ne – in vodijo Slovenijo v smeri dolgoročne fiskalne vzdržnosti,« ministrski zbor in poslance pred sprejemanjem proračuna naslavlja Kračun.

Vlada: Proračun ustreza fiskalnim pravilom

Na ocene fiskalnega sveta glede skladnosti proračunskih dokumentov s fiskalnimi pravili se je na dopisni seji odzvala vlada. Meni, da predlog sprememb državnega proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019 ustrezata fiskalnim pravilom in upoštevata srednjeročne omejitve, kakor jih določa sprememba okvira za pripravo proračunov sektorja država za leta 2018–2020.

Vlada zato predlaga državnemu zboru, da omenjene dokumente sprejme v predlagani obliki. Glede na tveganja, ki obstajajo, bo vlada tekoče spremljala gibanja v javnih financah in pravočasno predlagala ustrezne ukrepe, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.