Pečanac: Ljudi učimo uporabljati možgane in sodelovati

Startup ni nekaj, kar je od danes na jutri. Proces je dolgotrajen, pomemben je fokus, pravi Kristjan Pečanac iz Hekovnika.

Objavljeno
27. april 2016 18.36
Silva Čeh
Silva Čeh

Kristjan Pečanac je v še zelo pionirskih časih start upov pred petnajstimi leti s svojim start up projektom Daisy pohitel v Silicijevo dolino, tam dobil milijonsko investicijo, zdaj deli svoje izkušnje start up generacijam v ljubljanskem Hekovniku.

Kako ste začeli svojo startupovsko zgodbo življenja?

Startup ni nekaj, kar je od danes na jutri. Proces je dolgotrajen, pomemben je fokus. Kot srednješolec sem hodil v Iskro in spal v laboratoriju na tleh, da sem lahko ustvarjal nove računalnike. Z leti eksperimentiranja in iskanja novih rešitev je nastal prvi startup projekt Daisy, hardware sistem, ki je bil osnova za program, kot je danes na primer Skype. Vendar smo bili prehitri. Trg za tovrstne izdelke se je začel odpirati v letu 2004, mi smo bili tam leta 2001. Če pogledam na startupe objektivno, so to najboljši sistemi za spreminjanje sveta. To je moj »drive«.

Za naše startupe, ki jih vzgajate, ste tudi povezava za Silicijevo dolino s tamkajšnjim startupovskim okoljem in investitorji?

Silicijeva dolina je danes stanje duha (state of mind), torej drugačen način razmišljanja.In to je ravno to, kar hočemo početi mi - vzpodbuditi drugačen način razmišljanja. To, da se človek ne vpraša, kdo mi bo to dovolil, ampak kdo mi lahko to prepreči. To je tisto globalno razmišljanje, ki ga ima Silicijeva dolina, to, da si ljudje vzamejo to pravico in lahko spreminjajo bodočnost na boljše. Takšni so novodobni podjetniki: tisti, ki spreminjajo svet. In Hekovnik je bil zadnjih pet let zgodba osveščanja o tem, da so start upi način, kako lahko človek spreminja svet. In to učinkovito.

Kakšni ljudje so startuperji?

Lahko izhajajo iz tipično inženirskega, razvojnega dela, vendar so to predvsem radovedni ljudje, radovednost pa je mati kreativnosti. Ljudem, kot je bil Steve Jobs, so se normalni ljudje smejali, ko je prodajal svoj prvi Apple in napovedal, da bodo čez deset let vsi imeli računalnike... Sodobni podjetniki so tisti, ki razumejo, kam bo šla tehnologija, kam se usmerjajo trendi, kako bodo učinkovali. Ki torej najdejo trende in jih znajo ujeti in zajahti, a pridejo tudi do uporabnika, ki ima problem in ga lahko zanj rešijo.

Ali imate dovolj radovednežev v Hekovniku ali bi si jih želeli več?

Veliko je takih »wannabe«, toda podjetništvo ni rock band. Ko smo bili mladi, je vsak moral imeti band. Toda podjetništvo je v resnici maraton na dolge proge, prvih deset let lahko delaš doma in tega nihče ne vidi. Slovenija ni meka za startupe, še zdaleč ne. Morda imamo v Sloveniji celo nekoliko umetno ustvarjeno famo o startupih, kar pa je lahko tudi dobro.

Že zdaj pa je tudi jasno, da se v svetu povečuje množica svobodnih poklicev, »freelancerjev«, ki delajo na raznoraznih platformah. In tisto kar tudi mi delamo, so nove platforme, na katerih bodo delali ti svobodnjaki. Vse te platforme kot so na primer Uber šoferji in podobne, so v bistvu platforme za svobodnjake. Malo sem torej lahko na teh nastajajočih ali že obstoječih platformah šofer, malo dizajner, malo novinar in malo nekaj drugega. To so nekakšna tržna mesta, »marketplace«. Kaj se bo s temi tržnicami zgodilo? Moja napoved je, da bodo v 10 do 15 letih postale umetne inteligence, ki bodo znale same to delo opravljati naprej. Namreč kaj se te platforme zdaj učijo? Učijo se vzorcev obnašanja teh ljudi.

Kaj učite ljudi v Hekovniku?

V Hekovniku učimo dve stvari: ker smo obsedenci z možgani, ljudi učimo uporabljati možgane in sodelovati. Namesto da se gledajo med seboj, jih učimo, naj se medsebojno spodbujajo. In ko zaplešejo ta ples kreativnosti, lahko njihovi možgani »sproducirajo« deset rezultatov, ne le dva. Torej jih učimo, kako delati z možgani in s podatki, kako delati z audio in video korteksom, kam usmerjati energijo...

Vendar ne delamo samo na data driven start upih (podatkovno vodenih, gnanih startupih), ampak tudi s podjetji v spremembi. Na primer imamo podjetje, neko marketinško agencijo, ki spreminja smer, kajti razne firme, ki rastejo, iščejo nove paradigme.

Delate torej tudi z že delujočimi, uveljavljenimi podjetji?

Gre za različna podjetja, tudi medijska. Zdaj se osredotočamo na algoritme za priporočanje, za vsebino, za uporabnike, (recommender algoritmi, za content, za user itn.) za produkte, za članke, algoritme za strojno učenje..., to so zdaj taki mali algoritmi, ki jih dajemo v platforme. Naloga je delati vedno bolj inteligentne platforme, vedno več teh algoritmov, ki bodo postali take male živalce, ki bodo znale opravljati take osnovne vzorce.

In bodo potem delali namesto nas?

Mislim, da bomo imeli čez kakšnih pet let že tehnologijo korteks čipov. Ta tehnologija bo sposobna opazovati naša dejanja in jih ponavljati. Na ta način se bo učila in s časom lahko opravljala vedno bolj intelektualna dela.

Se potem gre v tej smeri?

Zbiramo podjetja, ki se zavedajo tega trenutka, tega prehoda iz intuitivnega v podatkovno in potem umetno inteligenco. Podjetja se zdaj ne gredo »jurišnih napadov«, zdaj gre za maratone na dolge proge, ko narediš en avtomat, ki izboljša rezultat za dva odstotka, ga malo popraviš in tako nadaljuješ.

Podjetja učimo, osveščamo, kako to delati, graditi, deliti... podatke, znanje, inteligenčno avtomatizacijo, marketinško avtomatizacijo. Podjetja morajo ugotoviti, da se jim izplača deliti znanje, ker je to tisto znanje, ki bo obvladovalo prihodnost čez deset 20 let. Nedolgo nazaj je AlphaGo zmagal pri igri go, Google je tako dokazal, da že ima intuicijo v računalnikih, kar je torej bil tehnološki korak, na katerega smo čakali. Naslednji korak je preiti k telesu in na tem se že dela.

Zdaj se veliko govori o robotizaciji.

Tudi robotizacija je platforma.

Govori se, da bo robotizacija »uničila« na milijone delovnih mest?

To se bo absolutno zgodilo. Kemični računalnik, kakor smo mi, ima slabše lastnosti kot digitalni, ki je bolj občutljiv in bolj predvidljiv. Zakaj bi potem kemični računalnik, ki ima za povrh še čustva in kup drugih šumov, vozil avto?

Kaj bomo potem počeli mi, kemični?

Na koncu nas čaka komunizem.
Smeh.

Koliko skupin trenirate v Hekovniku?

Med 20 in 30. Zdaj se tudi že usmerjamo k podjetjem, ki se osredotočajo na t.i. data play, play inteligence. Za kaj gre? Če imamo svoje podatke le pri sebi, pol se iz njih ne moremo dosti naučiti, če jih delim skupaj še z 10.000 uporabniki, ki imajo svoje podobne podatke, potem se lahko iz njih ogromno naučimo, saj dobimo toliko več podatkov in znanja nazaj.

Zgodba podjetij, ki zdaj prihajajo v obtok, je zgodba podatkov, in tega, kako jih bodo uporabila. To je ta AI tech, ki prihaja. To ni več zgodba algoritmov, ampak zgodba podatkov in učečih ter prilagodljivih se struktur. In te strukture so osnova, ki nas bo pripeljala do (umetne) inteligence. Vprašanje je, ali si dovolj predstavljamo, kaj se bo zgodilo v desetih, dvajsetih letih, kajti čas in hitrost dogodkov, potem ko smo jih povezali z internetom, so začeli naraščati s kvadratom.

Kakšno sobivanje si lahko predstavljamo med našimi zrelimi podjetji in sodobnimi start upi, ki jih brusite v Hekovniku?

Naše firme se tega absolutno premalo zavedajo, medtem ko se podjetja v svetu spreminjajo, spreminjajo tudi produkte in se pomlajujejo. Pri nas se za te spremembe zanimajo predvsem manjša podjetja, mi sodelujemo s takšnimi s prometom od milijona do 25 milijonov evrov.

Nekaj naših znanih podjetij s startupi sodeluje, jih kupuje, kupuje njihove domiselne produkte?
A res? Super.

Mogoče se jih malce tudi »bojijo«?

Start upi so izzivalci. Ampak problem ni v startupih, problem je v miselnosti, gre za stare in nove miselne vzorce.

V Sloveniji imamo veliko inovacij, ampak tudi vi ste nekje izjavili, inovativnost, žal, pri nas ni vrednota.

Naše raziskave ostajajo v predalih, po drugi strani pa se ne zavedamo, da so gonilo razvoja samo kvalitetne raziskave, ki delajo industrijo konkurenčno. Bistvo Silicijeva doline so univerze, raziskave, inovacije, način razmišljanja. Mi tega več nimamo, ker nimamo raziskovalnih institutov, uporabnih raziskav, ker tega ne spodbujamo.

Gonilna sila Stanforda je ravno to - poslovni model patentov in licenciranje in tako naprej. Kako je lahko Jure Leskovec kot profesor naredil start up in ga prodal Pinterestu v parih letih? (Gre za start up Kosei, ki naj bi razvijal programe, ki bodo z analizo nakupov znali predvideti, kaj bo stranka želela kupiti v prihodnosti, op. p.). Mislite, da bi lahko Leskovec to naredil v Sloveniji? Pri nas se še premaknejo ne, to je naš problem.

Živimo v času pametne specializacije, ki zasleduje večjo uporabnost znanosti, hkrati pa se še vedno izpostavlja dilema, ali ne bo to škodilo temeljnim raziskavam?

To je narobe, saj je že zdavnaj mimo čas, ko smo potrebovali institucije za globalni razvoj. Danes si sinhroton lahko privoščiš brez problema. Podjetja se bodo že znašla, institucije imajo večji problem, najbolj zastarele tvorbe pa so države: vse bolj so zadolžene in vodi jih vse več ljudi z vse nižjim IQ. Kam vodijo ti trendi?

Pa saj se tudi trudijo?

To ni odgovor, ker gre za spiralo, ki nas pelje navzdol.

Ni vse tako slabo, naše gospodarsko ministrstvo celo podpira start upe.

Seveda, država daje denar za to, kar je vredu, a lahko bi ga investirala bolj učinkovito. Tudi z davčnimi olajšavami.

Kako pa gledate na naš eko sistem, v katerem danes deluje naš start up svet: imamo ABC pospeševalnik, Poligon, tudi svoje kikcstarterje...?

Vse to je zelo dobro, čim več bo tega start up eko sistema in denarja, ki ga pritegne, toliko bolje bo...... A v resnici je naš največji problem v naših glavah, ker so ljudje, ki nas vodijo še vedno dunajski hlevarji in dokler se to ne bo spremenilo, se ne bo spremenilo nič. Seveda pa so tudi pri nas ljudje, ki so lahko najboljši na svetu. Naj gredo in naredijo, kar hočejo, naj spremenijo svet na boljše. AlphaGo je premagal človeka in ta se lahko od njega uči novih potez. Tega se moramo zavedati, ker se to že dogaja. Ni tako hudo, le vedeti je treba, da je sprememba konstanta.