»Medja je dobil luksuzne pogoje dela«

Ljubljana – Predsednik uprave NLB Janko Medja je ob predstaviti lanskega poslovanja banke, ki je prvič po letu 2008 prikazala dobiček, zadovoljno ocenil, da je njegova pot očitno prava. Poznavalci pa komentirajo, da po prenosu slabih terjatev, dokapitalizaciji in visoko obrestovanih obveznicah ne gre za poseben dosežek.

NLB je lani ustvarila 81,5 milijona evrov čistega dobička, potem ko je leto pred tem pridelala 1,54 milijarde evrov izgube. Dobiček po davkih Skupine NLB pa je po lanski 1,44-milijardni izgubi dosegel 62,3 milijona evrov. »Rezultati kažejo, da je pot prava,« je zadovoljen prvi mož NLB Janko Medja, ki za zdaj po zagotovilih prvega nadzornika Gorazda Podbevška uživa popolno zaupanje nadzornega sveta.

NLB je tako lani prvič po letu 2008 prikazala dobiček. Gre res za rezultat dobrega dela sedanjega vodstva ali pa morebiti res le za posledico »zunanjih« dejavnikov? »Na prvo žogo je zagotovo mogoče reči, da banka dela bolje, je pa to tudi prvo poslovno leto, ko ima na voljo toliko kapitala. Če dobička v takšnih pogojih ne bi bilo, bi morali Medjo takoj odstaviti,« komentira ekonomist in nekdanji nadzornik NLB Igor Masten. Poudarja še, da je tudi predhodnik aktualnega prvega človeka največje banke v državi Božo Jašovič, ta se danes na našo prošnjo za oceno dela svojega naslednika ni želel odzvati, ustvarjal dobiček, a so ga pobrale slabitve. »Gre mi na živce, da se Medja hvali in trdi, kako je moral banko tako rekoč obrniti na glavo, v resnici pa izvaja le tisto, kar smo zastavili že mi. Z dokapitalizacijo in sanacijskimi obveznicami je dejansko dobil luksuzne pogoje dela, mi (davkoplačevalci) pa smo pobrali račun,« dodaja Masten.

Kdo želi Medjin odhod

Glede na govorice, da se pripravlja teren za zamenjavo Medje, je na mestu tudi vprašanje, ali bi bila njegova odstrelitev iz fotelja predsednika uprave največje banke pri nas upravičena ali ne. »Odvisno, kako želite videti zadeve. Je za vas kozarec na pol prazen ali na pol poln? V tujini je vsekakor ogromno kadra, ki ima več bančnega znanja, kot ga ima sedanja uprava NLB in bi bili na tem položaju boljši od Medje; če bi odpravili neumni Lahovnikov zakon, ki omejuje plače, bi te managerje z lahkoto dobili. Je pa res, da bi jih morali plačati dva do trikrat več, kot se zdaj plačuje Medjo.«

Kar nekaj poznavalcev bančnega dogajanja danes ni želelo javno komentirati rezultatov NLB. Neuradno je namreč slišati tudi ocene, da je dobiček predvsem posledica »zunanjih« dejavnikov, v prvi vrsti prihodkov od obresti na sanacijske obveznice; te so NLB prinesle lani okoli 25 milijonov evrov, skupni prihodki od »sanacijskih ukrepov« naj bi po eni od ocen znašali celo do 70 milijonov evrov. V NLB »sanacijski« dobiček ocenjujejo nekajkrat nižje.

Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave NLB Jankom Medjo za Sobotno prilogo. V intervjuju je med drugim spregovoril tudi o pritiskih nanj prek člankov v medijih; prepričan je, da so za njegov padec najbolj zainteresirani tisti, ki se želijo izogniti odgovornosti za preteklost ter tisti, ki bi radi tudi v NLB izvajali oblast za svoje interese.