Tiskane izdaje
Ljubljana – Spletno nakupovanje se je med Slovenci dobro prijelo. Raste hitreje kot nakupovanje v katerem koli drugem kanalu, v tem pogledu se približujemo najbolj tehnološko naprednim državam. Državni statistični urad v svoji zadnji publikaciji ugotavlja, da je v zadnjih 12 opazovanih mesecih – od aprila 2016 do marca 2017 – naročilo ali kupilo izdelek ali storitev prek spleta že 46 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let (703.080 oseb). Leto prej je bil ta delež 40 odstotkov.
Mladi najbolj zagreti
Delež spletnih kupcev se je povečal v vseh starostnih skupinah, najbolj zagreti spletni kupci pa so osebe, stare med 16 in 34 let (70 odstotkov), najmanj, le dobro desetino, pa jih je v skupini 64 do 74 let. Kar polovica spletnih kupcev je na ta način kupovala oblačila, športno opremo ali obutev, 37 odstotkov jih je naročalo dobrine za gospodinjstvo, npr. belo tehniko, pohištvo, sledijo hrana in kozmetika, računalniška strojna oprema elektronska oprema, vstopnice za razne prireditve, rezervacije za prenočišče, letalske karte in storitve, povezane s potovanji.
Knjige, revije in časopise si je v opazovanem obdobju po tej poti privoščilo 15 odstotkov kupcev, od tega jih je skoraj polovica preneslo z interneta ali si zagotovilo elektronski dostop za knjige, slaba tretjina pa jih je kupilo revije in časopise. Desetina e-kupcev je kupilo računalniške oz. videoigre, računalniško programsko opremo, programsko nadgradnjo.
Še vedno velja, da Slovenci pri nakupovanju prek spleta najbolj zaupamo domačim prodajalcem. Pri njih je kupovalo kar 77 odstotkov spletnih kupcev, pri prodajalcih iz EU 48 odstotkov, zunaj EU pa 28 odstotkov. V tujini so e-kupci kupovali predvsem oblačila, elektronsko opremo in belo tehniko.
Problemov je čedalje manj
Raste tudi delež spletnih kupcev, ki pri kupovanju prek spleta niso imeli nikakršnih težav. Letos je bilo takih 85 odstotkov, lani pa 78 odstotkov. Preostali so potarnali o tem, da prek spleta kupljenega izdelka ali storitve niso prejeli v roku, navedenem v prodajnih pogojih, da spletni prodajalec ni sprejemal naročil iz Slovenije, da jim je bil dostavljen napačen ali poškodovan izdelek, da so imeli pri naročanju ali plačevanju izdelka oziroma storitve na spletni strani tehnične težave ali da so bili stroški višji od navedenih v prodajnih pogojih.
Največ e-kupcev je v omenjenih 12 mesecih opravilo enega do dva nakupa prek spleta, medtem ko je več kot 10 nakupov opravilo pet odstotkov e-kupcev. Statistika kaže, da frekvenca nakupov raste; ko kupec prebije led, mu tak način postane domač.
Največ spletnih nakupov je bilo v vrednosti od 100 do 499 evrov (32 odstotkov). Za spoznanje manj kupcev je na ta način zapravilo pod 50 evrov, po štirje odstotki pa so prek spleta potrošili nad 500 oziroma nad 1000 evrov.
Tudi podjetja služijo prek spleta
Na drugi strani raste tudi število slovenskih podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, ki vsaj del prihodka ustvarijo s prodajo prek spleta. Lani je bilo takih že 20 odstotkov podjetij (predlani pa 17 odstotkov). Enak je bil delež med malimi podjeji, nekoliko nižji med srednjimi, velikih, ki poslujejo tudi prek spleta, pa je bilo kar 30 odstotkov.
Okoli 13 odstotkov podjetij iz opazovane skupine je za to uporabljalo lastno spletno stran ali stran matičnega podjetja, 9 odstotkov e-tržnico, npr. Booking, Amazon, Bolha, eBay ipd., 2 odstotka pa oboje. Po tej poti so ustvarila tri odstotke celotne vrednosti prihodka (brez DDV) ali okoli dve milijardi evrov.
Za razliko od posameznikov, so podjetja prek spleta večinoma trgovala s članicami EU, zelo malo pa jih je poročalo o kakršni koli težavi pri tem. Če že, so potožili o visokih stroških dobave ali vračila izdelka ali o težavah pri reševanju pritožb in sporov.
