Na bruseljskem pladnju tudi zamrznitev bančnih vlog

Članice razpravljajo o možnosti omejitve bančnih izplačil za pet do 20 dni, Slovenija za zdaj brez stališča.
Objavljeno
11. avgust 2017 15.49
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Evropska unija, kot kaže, išče vedno nove ukrepe, ki naj bi zagotovili trdnost bančnega sistema. Zdaj ima po poročanju Reutersa na mizi predlog, da bi lahko regulator za banko, ki bi po njegovem utegnila zaiti v težave, za pet do največ 20 delovnih dni odredil zamrznitev izplačil. Članice bodo razpravo o tem nadaljevale septembra, saj o tem ni soglasja, predlog pa že dviga prah.

Reuters je konec julija razkril, da je pod okriljem estonskega predsedovanja nastal predlog, ki naj bi preprečil tako imenovano bančno paniko, torej množičen dvig vlog, če bi se določena banka znašla v težavah, kar lahko položaj banke še poslabša. Kot je razumeti, bi lahko regulatorji, torej v slovenskem primeru Banka Slovenije, zamrznili izplačilo vlog, če bi bila banka pred propadom ali če bi presodili, da obstaja verjetnost za njen stečaj. S tem naj bi omogočili lažje reševanje banke. 

Na led do 20 dni

Takšen moratorij bi lahko veljal pet delovnih dni, v izjemnih okoliščinah pa celo 20, menda izhaja iz predloga dokumenta, a bi vlagateljem vendarle omogočali minimalne dvige za pokritje nujnih finančnih potreb. Pri tem je predlog v nasprotju z lanskim predlogom evropske komisije, ki bi iz zamrznitve izvzela zajamčene vloge do 100.000 evrov.

Takšna ideja ni nova, saj o njej že od lani razmišlja evropska komisija. Sedanja evropska zakonodaja v primeru bank, ki so zašle v težave, že omogoča zamrznitev vlog za dva dni, vendar to ne zajema depozitov. Konkretno smo posledice zamrznitev lahko pred časom spremljali na Cipru in v Grčiji. V Sloveniji pa se vrst pred bančnimi okenci še spominjamo iz časa osamosvojitve.

Evropska komisija razprave ne komentira, že v svojem predlogu pa je depozite izključila iz zamrznitve, ker se je bala morebitnega negativnega vpliva na zaupanje v trg. Članice so, kot kaže, glede novega predloga pod estonskim okriljem razdeljene: tiste, ki v okviru svoje insolvenčne zakonodaje že omogočajo moratorij, med njimi je tudi Nemčija, tak predlog podpirajo, kar nekaj pa jih je proti, zato so se julija dogovorile, da bodo razpravo o tem nadaljevale. Kakšno je stališče Slovenije, ni znano, saj na ministrstvu za finance predloga ne komentirajo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da menda čakajo na končen predlog.

BS za krepitev stabilnosti

V Banki Slovenije takšno rešitev podpirajo. »Gre za enega od predlogov, ki jih prinaša zakonodajni predlog za spremembo direktive za sanacijo in reševanje bank (tako imenovana direktiva BRRD) in je še predmet pogajanj na ravni sveta EU. Z izhodiščnim predlogom, ki je bil objavljen novembra 2016, je predlagano pooblastilo nadzornikom glede možnosti za zamrznitev izplačil obveznosti v fazi pred začetkom reševanja bank, in sicer za pet dni, kar bi omogočilo preprečitev odlivov iz banke in dovolj časa za njeno učinkovito reševanje. Pri tem naj bi bile zajamčene vloge iz moratorija izključene. Predlog je namenjen poenotenju različnih nacionalnih praks na tem področju, kar se je doslej pokazalo kot pozitiven prispevek k ohranjanju finančne stabilnosti in krepitvi zaupanja v bančni sistem,« pravijo v centralni banki, zato vse relevantne napore za krepitev finančne stabilnosti in zaupanja v bančni sistem podpirajo.

ZBS brez mnenja, banke svarijo

Za mnenje smo prosili tudi Združenje bank Slovenije, saj bi lahko takšna rešitev vplivala tudi na njihovo poslovanje, a stališča nismo dobili. »V Združenju bank Slovenije še nismo seznanjeni z omenjenim delovnim predlogom EU, zato ga ne moremo komentirati,« so nam odgovorili.

Zato pa so nasprotovanje takšnemu predlogu že izrazili v Združenju za evropske finančne trge (AFME). Njihov predstavnik Charlie Bannister je opozoril, da so prepričani, da bi uzakonitev takšnega moratorija varčevalce spodbudila, da bi denar iz bank dvigovali že ob prvih težavah. Iz evropskih bančnih krogov pa je že slišati opozorila, da bi to lahko negativno vplivalo na varčevanje v bankah.

V slovenskih bankah je bilo konec maja za 26,5 milijarde evrov depozitov, od tega so jih skoraj 17 milijard imela gospodinjstva. Slabih terjatev je v naših bankah po sanaciji še 3,2 milijarde oziroma 7,7 odstotka. Njihov delež se postopoma zmanjšuje.