Slovenija za šest mest izboljšala konkurenčnost

Napredovali smo predvsem v vladni učinkovitosti (za 13 mest), šibka točka pa ostaja gospodarska uspešnost.

Objavljeno
30. maj 2016 19.11
Artur Bris, ekonomist Ljubljlana 8.12.2015 [FDI Summit,ekonomist]
Damjan Viršek
Damjan Viršek

Na lestvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja inštitut IMD, je Slovenija letos zasedla 43. mesto, kar je šest mest bolje kot lani. Napredovali smo predvsem v vladni učinkovitosti (za 13 mest), šibka točka pa ostaja gospodarska uspešnost. Na področju te skupine kazalnikov je Slovenija pred zdrsom v krizo že dosegla 21. mesto med 61 ocenjevanimi državami, lani je bila 42., letos pa je zdrsnila še mesto nižje.

Med kazalniki gospodarske uspešnosti imamo izrazito slab rezultat (59. mesto) na področju mednarodnih investicij, poslabšal se je dosežek na področju zaposlenosti (z 48. smo zdrsnili na 51. mesto) – predvsem zaradi zmanjšnja delovno aktivnega prebivalstva, kar dolgoročno povečuje tveganje za vzdržno financiranje socialnih blagajn, predvsem pokojninske in zdravstvene.

»Slovenija je sicer ena od tistih držav, ki so letos na lestvici najbolj napredovale. Ostaja pa dejstvo, da ne napredujemo na določenih področjih, nekateri podsistemi pri nas ne delujejo dobro. Ostajamo relativno zaprti za tuja vlaganja, tudi resnična pripravljenost na reforme in spremembe pogosto šepa. Z nacionalnim reformnim programom, ki smo ga posredovali tudi v Bruselj, se sicer nekaj premika, a obljubljeno bo treba tudi izvesti. Bolj kot pokojninska, o kateri se trenutno veliko govori, se mi zdi pomembna zdravstvena,« je ob predstavitvi lestvice IMD povedal Peter Stanovnik z Inštituta ze ekonomska raziskovanja IER.

Tudi na lestvici konkurenčnosti se kaže, kako zelo je slovenska uspešnost odvisna od zunanjih dejavnikov in »avtonomnega« delovanja uspešnega dela gospodarstva. Svoj položaj smo tako izboljšali zaradi relativno močne gospodarske rasti v letu 2015, ki je bila nad povprečjem držav, vključenih v raziskavo (napredek z 49. na 48. mesto), prav tako smo boljši pri oceni vključenosti v mednorodno trgovino (skok za 18. na 16. mesto).

»Vidi se, da izvozna podjetja, ki ustvarijo 25 milijard evrov prometa letno, držijo Slovenijo nad vodo,« ugotavlja Stanovnik.

Drugi so še boljši

Podobno kot Slovenija (za šest mest) so na letošnji lestvici konkurečnosti inštituta IMD napredovali tudi Latvija in Slovaška. Najbolj konkurečna »nova članica« Evropske unije je Češka na 27. mestu. ZDA pa so po treh letih izgubile prvo mesto in ga prepustile Hongkongu.

»Slovenija zdaj kaže rezultate uspešnega prestrukturiranja javnega sektorja. Prav tako se odraža njena usmerjenost k ustvarjanju regulatornega okolja, ki bo omogočalo ustvarjanje delovnih mest in povečuje učinkovitost inštitucij. Podobno kot v nekaterih drugih državah iz vzhodnega bloka, od Slovaške do Estonije, smo tudi v anketnih odgovorih slovenskih menedžerjev opazili povečanje pozitivnih ocen, kar povezujemo s povečanjem zaupanja v javni sektor,« je v izjavi za Delo uvrstitev Slovenije na 43. mesto komentiral Arturo Bris, direktor centra za konkurenčnost pri inšitutu IMD.

»Stične točke konkurenčnosti držav, ki se uvršajo med 20 najboljših gospodarstev na svetu, so osredotočenost na podjetjem prijazno poslovno okolje in zakonodajo, visoka kakovost infrastrukture (tako fizične kot nematerialne) ter učinkovite, odgovorne, predvidljive in transparentne inštitucije na vseh ravneh,« je poudaril Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je slovenski partner IMD pri vsakoletni raziskavi konkurenčnosti.

Češka je na 27. mestu

Države vzhodne Evrope so zabeležile eno največjih izboljšanj na lestvici, najbolje uvršena pa je Češka, ki je z 29. napredovala na 27. mesto. Od članic Evropske unije so slabše od Slovenije uvrščene samo Madžarska, Romunija, Bolgarija, Grčija in Hrvaška. V zahodni Evropi se je poslabšal konkurenčni položaj Nemčije (izgubila je dve mesti), največji pozitiven premik pa sta zabeležili Irska in Nizozemska. Tudi Švedska, Belgija in Španija nadaljujejo z izboljšanjem svoje konkurenčnosti.

»V nekaterih od teh držav, na primer v Italiji in Španiji, lahko zaznamo pozitiven učinek sprejetih reform. Napredovale so predvsem države z območja evra, kar lahko nakazuje, da se je evropska skupna valuta že pobrala iz razmer krize in negotovosti,« je ocenil Stanovnik.

Za povečanje konkurenčnosti Stanovnik predlaga davčno razbremenitev delavcev, predvsem visoko kvalificiranih kadrov, ter zdravstveno in pokojninsko reformo. Za nov zagon bi lahko poskrbelo izvajanje strategije pametne specializacije, kjer so razpisi že v teku. Okrepiti je treba delovanje tako javnih kot zasebnih institucij, nujno pa je tudi nadaljevanje s strukturnimi ukrepi za fiskalno konsolidacijo.

»Psi lajajo, karavana gre svojo pot, je bil pristop, ki ga je Slovenija ubirala zadnjih nekaj let pri odnosu do konkurenčnosti. Zaostanek pri tem se pozna v družbenem standardu vsakega posameznika. Zato podpiramo vsa prizadevanja za reforme na kritičnih področjih, ki nas vlečejo navzdol. Ohranimo dober moment napredka ter poiščimo odgovore na izzive gospodarstva!« pa objavi letošnje lestvice konkurenčnosti IMD povedal Samo Hribar Milič, generalni direkor Gospodarske zbornice Slovenije.

Slabo korporativno upravljanje

V GZS so predvsem opozirili na pomanjkanje prvih praks pri korporativnem upravljanju. »Poslovna učinkovitost je vezana tudi na gibanje produktivnosti, trg dela, razvitosti financ, menedžerskih praks in vrednost. Žal smo pri tem sklopu še vedno zgolj na 53. mestu, v zadnji osmini držav. Produktivnost se je sicer izboljšala, kar je povezano predvsem z dobrim delovanjem zasebnega sektorja, medtem ko smo pri trgu dela tri mesta celo izgubili (56).

Šibke menedžerske prakse povezujemo predvsem še vedno z visokim delom državnega lastništva ter neoptimalnim delovanjem nadzornih svetov. Tudi pri vajeništvu smo šibki, kar dokazuje, da se je izobraževalna sfera povsem odcepila od potreb gospodarstva. To je velika škoda za državo, saj je število prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih najvišje v zadnjih sedmih letih. Gospodarstvo bi v tem trenutku zaposlilo 3000 delavcev, pa jih ne najde,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Odzvali so se na ugotovitev, da vprašani menedžerji v zadnjih letih dajejo čedalje večji pomen raziskavam in razvorju (kjer je Slovenija zelo aktivna in na to področje vlaga 2,5 odstotka BDP), hkrati pa vidijo eno večjih tveganj v tem, da bi prišlo do »izseljevanja« zmogljivosti in delovih mest, ki so povezana z novimi tehnologijami in tehnološkimi reštitvami.

»Pri gospodarski uspešnosti se je kot nova nevarnost pojavila potencialna selitev zmogljivosti za raziskave in razvoj izven Slovenije, kar bi bilo precej v navzkrižju z visoko usposobljeno delovno silo. To bi pomenilo, da bi kakovostni kadri odhajali v tujino, Slovenija pa bi imela zgolj stroške z njihovim izobraževanjem. Tu ponovno izpostavljamo potrebo po nujni večji razbremenitvi stroškov dela po vzoru Avstrije, ki naj bi znašala vsaj en ostotek BDP,« pravijo na GZS.

Svetovni letopis konkurenčnosti vsako leto pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD. V raziskavo je bilo letos vključenih 61 držav. Dve tretjini ocene sicer predstavljajo »trdi«, statistični kazalniki, eno tretjino pa »mehki« kazalniki, pridobljeni s pomočjo ankete. V anketo je bilo zajetih 5480 menedžerjev, od tega 120 iz Slovenije.