Naša trgovina je močno globalizirana, investicije ne

Naše gospodarstvo je pomembno povezano s svetom predvsem na najbolj tradicionalnem področju – v mednarodni menjavi, saj izvozi oziroma uvozi praktično tri četrtine svojega BDP. Precej manj pa smo globalizirani na dveh drugih področjih – pri navzočnosti tujih podjetij v naši gospodarski aktivnosti in v tokovih mednarodnih kapitalskih vlaganj.

Slovenija je po klasični, tradicionalni obliki mednarodnega povezovanja – mednarodni trgovini – tesno povezana s svojim okoljem in odvisna od tujih gospodarstev. Še posebej je opazno, da se je ta odvisnost povečala v letih gospodarske krize. Slovenija je kar nekaj let imela negativne stopnje gospodarske rasti in kljub izboljšanju razmer v zadnjih dveh letih še ni dosegla obsega BDP iz 2008, leta, v katerem smo začutili prvi sunek krize. Izvozni sektor je bil namreč tisti, ki si je po zunanjem šoku prvi opomogel in svojo uspešnost vse do danes povečuje – ter tako blaži negativne učinke zmanjšanega domačega povpraševanja in skrčenega domačega trga. Leta 2007 je Slovenija tako dosegla izvoz v višini 69,1 odstotka BDP, leta 2009, ko je bilo svetovno povpraševanje najmanjše, je ta delež upadel na 58,4 odstotka, vendar se je v naslednjih letih izvoz strmo zvišal – na 76,8 odstotka BDP leta 2014.

Na prvi pogled bi iz podatkov o uspešnosti slovenskega izvoznega sektorja lahko sklepali, da se izboljšuje tudi splošna konkurenčnost Slovenije na svetovnem trgu in da to pomeni dober temelj za izhod iz gospodarske krize. Trend je sicer pravi, ni pa nujno, da zadošča, opozarjajo analitiki. Glavna težava Slovenije je v zadnjih letih postalo dejstvo, da še ni začela odločneje rasti domača poraba (tako javna kot zasebna), na svetovnem trgu pa je pomembno, da tudi konkurenca ne počiva. Za veliko držav, ki se spopadajo s krizo, namreč velja, da poskušajo naprej okrepiti ravno svoj izvozni sektor. Statistični podatki pa nakazujejo, da v tej tekmi Slovenija ni tako uspešna, kot bi si želeli. Še leta 2007 se je po relativni velikosti izvoza oz. uvoza blaga in storitev v bruto domačem proizvodu med članicami Evropske unije uvrščala na deveto mesto. Leta 2012 je, kljub povečanju deleža izvoza blaga in storitev v BDP in kljub nespremenjenemu deležu uvoza glede na druge države članice, svoj položaj nekoliko poslabšala. Po obeh kazalnikih je med državami članicami zdrsnila na 11. mesto, izhaja iz analize statističnega urada.

Tuje naložbe kot neizkoriščena priložnost

Tuje neposredne naložbe imajo v globalizacijskem procesu pomembno vlogo, saj porajajo globlje in dolgoročnejše povezave med posameznimi gospodarstvi. Na tem področju Slovenija ne sodi med najbolj odprte države, saj ima večina članic EU bistveno višje deleže TNI v svojem gospodarstvu. Pravzaprav imata nižji delež tujih naložb le Grčija in Italija, ki sta nam v iskanju razvojnih modelov le težko za zgled.

V absolutnem znesku so se tuje neposredne naložbe v Sloveniji od leta 2007 le skromno povečale (opaznejši premik bomo najbrž zaznali letos, če bo poleg NKBM in Pivovarne Laško dobilo tuje lastnike še kakšno veliko podjetje) – njihov delež v BDP se je z 28,2 odstotka leta 2007 povečal na 31,6 odstotka leta 2014 predvsem zaradi upada BDP v prvih letih krize, ki ga še nismo nadomestili. Naložbe Slovenije v tujini pa so v obdobju gospodarske krize ostale skoraj nespremenjene, primerjalno pa se tu naša država uvršča nekoliko bolje – leta 2013 smo dosegli 18,8 odstotka BDP in bili s tem »močnejši« od večine novih članic EU, ki imajo za sabo tranzicijo iz socializma v kapitalizem. Statistični pogled na obseg vlaganj »starih« članic pa nam razkrije predvsem naslednjo zakonitost: države, ki so dolgoročno gospodarsko uspešne, praviloma več vlagajo v tujino, kot pa same gostijo tujih vlaganj.