Nekateri dokumenti so bili v predalih, ne pa v kreditnih mapah

Parlamentarna preiskovalna komisija ugotavlja zlorabe v Factor banki in Probanki.

Objavljeno
18. marec 2016 14.55
Nejc Gole
Nejc Gole
Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je zaslišala vodji notranjih revizij  Radeta Krajnovića v Factor banki in Zlatka Šiška v Probanki.

Nekdanji notranji revizor Factor Banke Rade Krajnović je poslancem povedal, da pri svojih pregledih kreditnih map ni ugotovil nepravilnosti, ki bi jih bilo treba posebej obravnavati. A kot se je izkazalo po prihodu izredne uprave, »nekatere stvari niso bile v dokumentih, ki sem jih dobil, ampak v predalih« zaposlenih ali uprave. Izredna uprava, ki jo je vodil Klaus Schuster, mu je namreč naročila pregled nekaterih primerov, o katerih je že sama ocenila, da so v njih bile nepravilnosti. V teh pregledih je ugotovil dva primera, pri katerih so bile »zadeve, ki jih ne bi želeli videti v poslovanju Factor banke ali kakšne druge banke«. Pri enem primeru je bilo ugotovljeno, da banka nima garancije, medtem ko jo je nekdo od banke zahteval, pri drugem primeru pa ni bila pravilno identificirana povezana oseba. »Ali je šlo za prekršek ali kaznivo dejanje, bo treba počakati do končanja postopkov,« je še dejal Krajnović.

Ta je pojasnil, da notranja revizija ne ocenjuje kakovosti posojil, ampak se ukvarja s postopki; ali so bili ti pri odobritvi kredita pravilno upoštevani, ali so dokumente podpisale pooblaščene osebe, ali so bila pravilno zapisana zavarovanja in tako dalje. »Služba notranje revizije je glede na razpoložljive kapacitete delovala učinkovito. A bil sem sam, to ni velika kapaciteta,« je dejal Krajnović. Praksa velikih bank je namreč, da je na sto zaposlenih potreben en notranji revizor, Factor banka pa kot majhna banka ni nikoli imela sto zaposlenih.

Tudi izredna uprava Probanke je svoji notranji reviziji naložila pregled nekaterih poslov, v katerih so ugotavljali pravilnost postopkov odobritve kreditov, knjiženja in tako naprej. »Naša poročila smo predali pravni službi, izredna uprava pa je na podlagi mnenj pravne službe ali zunanjih odvetnikov odločila, ali bo podala kazenske ovadbe in odškodninske tožbe,« je pojasnil nekdanji vodja službe notranjega revidiranja v Probanki Zlatko Šiško. Na vprašanje poslancev, zakaj niso nepravilnosti odkrili že pred postopkom nadzorovane likvidacije, je Šiško odgovoril, da v nekaterih primerih za to niso imeli možnosti, saj so šele v nadzorovani likvidaciji pridobili listine, ki so kupcem obveznic in delnic omogočale povratni odkup. Kot smo razkrili v Delu, je Probanka z določenimi vpisniki obveznic sklepala dogovore o predčasnem odkupu teh finančnih instrumentov in jih tako v primerjavi z drugimi kupci postavila v privilegiran položaj. Poleg tega je Probanka na sporen način zbirala denar za dokapitalizacijo, saj je nekaterim podjetjem za nakup delnic banke odobrila posojilo.

Služba notranje revizije v Probanki po besedah priče ni pregledovala poslov nekaterih največjih komitentov, denimo družb Tomaža Ročnika, brata takratne predsednice uprave Probanke Romane Pajenk. Te posle so namreč pregledovali Banka Slovenije in zunanji revizorji. Prav tako so šele po začetku nadzorovane likvidacije pregledali poslovanje s podjetji Profectus, Medaljon in Zlata moneta II, prek katerih so lastništvo Probanke obvladovali nekdanji menedžerji.

Upravitelj inšpektor Banke Slovenije v Factor banki in Probanki Marko Novak − na tej funkciji je bil po letu 2009 – je na javnem delu seje ni hotel dajati pojasnil o nadzoru v teh dveh bankah zaradi bančne tajnosti. Zatrdil pa je, da so inšpektorji centralne banke delali v skladu s stroko in zakonodajo, kazenske ovadbe pa so podali takoj, ko so bili sumi ugotovljeni.

Preiskovalna komisija bo danes zaslišala še direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Mateja Krumbergerja.