Nekdanji vodilni Probanke pred komisijo DZ

Izpostavljenost do podjetij v Ročnikovi lasti je bila zelo velika in tudi vsi v banki so vedeli, da je brat Romane Pajenk.

Objavljeno
11. april 2016 17.49
regent/Probanka
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Ljubljana - Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu nadaljuje zaslišanja prič, tokrat iz Probanke. Danes pred njo nastopajo nekdanji nadzornik Radovan Stonič ter uprava v sestavi Bogomir Kos, Branka Hazenmali Požar in Vito Verstovšek, ki je vodenje Probanke prevzela po odhodu dolgoletne prve dame Romane Pajenk.

Kdo je odgovoren za propad Probanke, Kos ni znal povedati, je pa soglašal, da so zagotovo krive »tudi določene napačne ocene, ki smo jih vsi naredili«. A misli, da te napake niso bile narejene zavestno. »Ne vem niti za eno osebno korist,« je zatrdil.

Kos je sicer takratni položaj v Probanki povezal s stanjem v celotnem bančnem sistemu. »Kar se nam je zgodilo, je v veliki meri tudi rezultat zalo slabe makroregulacije s strani Banke Slovenije ter nekaterih neustreznih ocen in odzivov vseh vlad v obdobju od leta 2006 do danes,« je dejal. Takratna rast kreditiranja je bila krepko nad 20-odstotna, nekih konkretnih odzivov pa ni bilo, je opozoril.

Banka Slovenije je po njegovih besedah zaspala pri regulaciji tajkunskih prevzemov in z »atomsko brzino« hitela z uvajanjem novih kapitalskih standardov za banke Basel III. Vendar pa v času krize iskanje dodatnega kapitala v nobenem primeru ni uspešno, je dejal Kos ter spomnil, da so tako banke začele zahtevati vračanje kreditov.

V tem kontekstu se je vrtela Probanka, kamor je Kos prišel leta 2006. »Že takrat smo opozarjali na potencialne probleme, ki izhajajo iz makro okolja,« je dejal in dodal, da so pripravili program, ki je zelo jasno pokazal, da bi v primeru uveljavitve standardov Basel III šele z letom 2019 Probanka leta 2016 lahko postala normalna banka. To se ni zgodilo, zahteve so se celo zategovale, je spomnil.

Kot prvi je sicer pričal Stonič, ki je bil med sredino leta 2009 in do konca leta 2013 član nadzornega sveta Probanke. Pred ali medtem je bil predsednik nadzornih svetov Perutnine Ptuj in Medaljona, predsednik uprave Probankine hčerinske družbe, Probanka DZU, ter približno petodstotni lastnik Profectursa, družbe, ki je hkrati obvladovala Medaljon in Zlato moneto 2.

Nadzorniki kreditov Tomaža Ročnika niso obravnavali

Stonič je vedel, da je Tomaž Ročnik, ki je obvladoval družbe, kreditno izpostavljene do Probanke - Fractal Consulting in Hat, prek katerega je postal glavni lastnik Avtotehne - brat nekdanje predsednice uprave Pajenkove. A je povedal, da nadzorniki kreditov, razen v primeru, ko je posamezna izpostavljenost presegla določeno mejo, niso obravnavali. Obravnav poslov povezanih oseb se ni spomnil, prav tako ne, da bi se kdo iz nadzornega sveta v kakšnem primeru odločanja izločil ali da bi na to opozorila revizorka.

V kriznih letih je po njegovem »sodu izbilo dno, da je iz sveta prišla velika kriza«. Po njegovem so vedeli, da ima banka težave, a so »imeli različne variante za reševanje«. Uprava jim predlogov, kdo bi jo dokapitaliziral, ni predložila, so pa slišali za dva interesenta. Ko je Banka Slovenije Probanko poslala v nadzorovano likvidacijo in se je pojavila številka o 186-milijonski luknji, se mu je ta zdela »prevelika«.

Hazenmali Požarjeva je bila šokirana

»Vedno sem bila prepričana, da je uprava sposobna voditi svoj posel,« je zatrdila Branka Hazenmali Požar. Sama se je upravi pridružila jeseni 2012, ko so že bile vidne razpoke v banki, a kot je dejala, se je ocenjevalo, da je mogoče Probanko rešiti, zato je tudi sprejela ta položaj. Ko je 6. septembra 2013 izvedela za odločitev o nadzorovani likvidaciji, je bil to zanjo šok.

»Ne vem, ali je bilo potrebno, da je šla Probanka tako pot,« je dejala, enako mnenje je delil Stonič. V prvi fazi je bila težava zgolj pomanjkanje likvidnostnih sredstev in dovolj hitro ukrepanje na tem področju bi po njenem mnenju »verjetno prineslo kakšno drugo zgodbo«. Uprava je denimo tik pred likvidacijo kot eno od rešitev predlagala konverzijo dela depozita, ki ga je imela država v banki.

Ob tem je enako kot Stonič pred njo podvomila, da so bile res potrebne tako velike oslabitve, kot jih je morala izvesti Probanka. Na vprašanje, ali torej za finančne težave in posledično likvidacijo ni bilo krivo vodstvo, pa je odgovorila: »Ne vem, morda.«

Potrdila je, da je bila izpostavljenost do podjetij v Ročnikovi lasti zelo velika in tudi vsi v banki so vedeli, da je brat Pajenkove. Ko je bilo zapovedano znižanje izpostavljenosti, se ji je zdelo smiselno, da se prevzame Ročnikovo nepremičnino in jo odda v najem. »Seveda, če je nepremičnina ocenjena pravilno,« je dodala.

Potrdila je tudi, da je na Kosovo pobudo podpisala predčasno izplačilo depozita Pajenkovi. »Ni nam odgovarjalo, da bi v težki likvidnostni situaciji izplačevali depozite, a smo razumeli majhne varčevalce, ki so se morda zbali na podlagi člankov v časopisih,« je dejala.