Novi davek na nepremičnine občine proučujejo

Po predlogu ministrstva si bosta novo dajatev razdelili občinska in državna blagajna, obe bosta dobili več

Objavljeno
14. junij 2013 23.32
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Novi davek na nepremičnine bo sodobnejši in obilnejši, zagotavlja ministrstvo za finance v predlogu zakona o davku na nepremičnine. Občine so do besedila zadržane, čeprav jim ministrstvo obljublja večje prihodke, kot jim jih zdaj zagotavljajo tri dajatve.

Župani in njihovi sodelavci imajo ob predlogu novega davka na nepremičnine različne pomisleke, čeprav sodobnejši obdavčitvi ne nasprotujejo. »Novi davek je predviden tudi za vse stavbe v lasti občine, to pa je le prelaganje denarja iz enega žepa v drugega,« pravi direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon.

Skupnost občin zbira pripombe

Pripombe občin k predlogu zakona o davku na nepremičnine do 26. junija sicer zbira Skupnost občin Slovenije. Predsedstvo skupnosti se je sestalo s predstavniki ministrstva za finance. »Prihodnji teden bomo imeli velik delovni posvet o predlogu zakona v Podčetrtku. Pripravili bomo zelo natančne analize o učinkih zakona, o razvojnih in finančnih posledicah davka v predlagani obliki,« pravi generalna sekretarka skupnosti Jasmina Vidmar.

Na občini Celje so predlog zakona o novem davku na nepremičnine že kar dobro proučili. »Sedanje premoženjske dajatve so zastarele, čas je, da država dobi nov sodoben davek, a o predlogu imajo pomisleke,« pravi Janko Trobiš z oddelka za finance in gospodarstvo.

Zanje je, na primer, neutemeljena in neprimerna predvidena delitev davka med državnim in občinskim proračunom, tako da bi od leta 2015 vsaka blagajna dobila polovico prihodkov iz tega vira. »Ni se mogoče znebiti občutka, da poskuša država s to potezo le napolniti proračun, čeprav ni preverila vseh učinkov predlaganega zakona,« meni predstavnik celjske občine.

Slabše kot zdaj

Po prvih ocenah v Mestni občini Ljubljana ugotavljajo, da je predlagani davek zanje slabši od veljavne ureditve. Sedanji predlog so primerjali še s predlogom davka na nepremičnine, ki ga je leta 2010 v javno obravnavo izročila, a pozneje umaknila tedanja vlada Boruta Pahorja.

Simulacije izračunov Ljubljane kažejo: »Po predlogu novega zakona o davku na nepremičnine bi Mestna občina Ljubljana v primerjavi z besedilom iz leta 2010 pridobila precej manj prihodka, in sicer 34,581 milijona evrov. Za primerjavo: leta 2012 so bili iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prikazani prihodki v višini 50,366 milijona evrov.« Za natančne izračune o predlogu novega zakona vedo premalo, sporočajo iz županovega kabineta.

Besedilo pove premalo

V Mestni občini Maribor se sprašujejo, kako bi novi sistem obdavčitve nepremičnin vplival na pristojnosti občin.

»Doslej je vsaka občina prek nepremičninskih davščin in dajatev vodila tudi lastno prostorsko politiko, medtem ko bi ji nova ureditev to aktivno vlogo v velikem obsegu odvzela. Ta dejstva in preostale po našem mnenju nedodelane podlage besedila, pri katerih občine niso sodelovale, bodo zagotovo tudi predmet javne razprave,« pravi Tadej Potisk iz mariborskega javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

 

Obljuba o 40 milijonih evrov večjih prihodkih za občine, kakor kažejo izračuni ministrstva, za zdaj ne odžene dvomov, ki jih imajo o novi dajatvi predstavniki občin. V novi davek na nepremičnine namerava ministrstvo za finance združiti tri sedanje oblike davka na premoženje, ki zdaj pripadajo le občinskim proračunom: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Vse tri občinam na leto zagotovijo skoraj 190 milijonov evrov, največ nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

Plača tudi občina? Da.

Po izračunih ministrstva bo nova dajatev sedanje prihodke iz premoženjskih dajatev podvojila, a vseh ne namerava prepustiti občinam. Po predlogu zakona dobijo občine prvo leto tolikšen delež, da iz novega davka dobijo toliko kot zdaj iz treh dajatev. Po letu 2015 si začneta država in občina novi davek deliti na pol: ko država dobi svoje, predlaga ministrstvo, sme občina svoj delež povečati ali zmanjšati za 50 odstotkov. Toda vse občine z novim davkom ne bodo imele toliko kot danes – leta 2015 bo petim prinašal manj kot današnje dajatve.

»Osnovno izhodišče naj bi bilo, da bo novi davek občinam zagotovil vsaj tolikšen prihodek, kot so ga dosegle iz davka od premoženja, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest v letu 2012. Vsekakor po mojem mnenju to ne bo mogoče, saj naj bi bile zavezanke za plačilo davka tudi občine. V tem delu je predlagana ureditev za občine slabša od sedanje,« ugotavlja direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon. Podrobnih izračunov še niso mogli narediti, saj nimajo vseh podatkov in ne orodij za izračune.

»Občine bi morale po predlogu zakona davek plačati tudi za vse zgradbe, katerih lastnice so, torej za osnovne šole, vrtce, športne parke, športne dvorane, kulturne domove ... Praviloma so to velike zgradbe, ki so v sedanjem sistemu oproščene plačila dajatev,« poudarja Berčon. Da, pritrjujejo na ministrstvu za finance, novi davek je predviden tudi za stavbe, kakršni so šole in vrtci, plačnik davka je upravitelj.

»Predlog zakona v obdavčitev zajema vse nepremičnine, ki so vključene v register nepremičnin ali izpolnjujejo pogoje za vnos vanj. Lastništvo ni pomembno, razen pri nepremičninah, ki jih predlog zakona izrecno oprošča plačila davka. Prihodek od davka pa se po predlogu zakona razdeli med občino in državo,« pojasnjujejo tudi na ministrstvu za finance.

Nalagajo jim hudo breme

Toda občinske uprave si gledajo iz oči v oči s svojimi občani, v dobrem in slabem. Območje občine Piran bi nova dajatev zelo obremenila, nam v imenu občine odgovarja Slavica Tucakov. Na Obali so vrednosti nepremičnin po vrednotenju geodetske uprave (Gurs) visoke, prav njihova posplošena tržna vrednost pa je v predlogu zakona osnova za obdavčitev.

»Poslovni objekti v občini Piran so po predlogu zakona zelo obdavčeni, kar ne bo ugodno za poslovanje naših podjetij. Tako bo gospodarstvo še bolj obremenjeno in bo imelo še manjše možnosti za obstoj pa tudi zanimanje tujih investitorjev se bo lahko le zmanjšalo. Mnogi državljani so že zdaj na robu preživetja, novi davek bi njihov finančni položaj še poslabšal. Prvi izračuni kažejo, da bi bila ista nepremičnina po novem obremenjena tudi s štirikrat višjim davkom,« razmišljajo v piranski občini.

Predlog zakona je do 28. junija v javni obravnavi, zato še ni mogoče reči, kakšno bo nazadnje besedilo, če bo vlada pri novem davku vztrajala. »Postopek javnega posvetovanja je namenjen temu, da zainteresirana javnost uveljavlja svoje interese,« na pomisleke občin odgovarjajo na ministrstvu za finance.