Tiskane izdaje
Ljubljana − Vizija Slovenije 2030, izjemno pomemben strateški dokument, bo danes javno predstavljen in predan vladi v Narodni galeriji Slovenije. Gre za dokument, ki povzema razmišljanja in cilje, ki si jih kot družba zastavljamo in torej, kot pravi Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, »osmišlja sedanjost in riše sliko prihodnosti«.
Razmišljanja in razprave o viziji , ki je tudi predhodnica Strategije razvoja Slovenije 2050, so nastajala v zadnjem skoraj letu in pol, potem ko so se začela s prvimi srečanji v jeseni leta 2015. Na prvo delavnico so povabili 50 državljanov, ki so zastopali različna področja naše družbe in tako začeli trasirati pot prvim zametkom vizije in strategije Slovenije.
Predvsem se je vseskozi na različnih delavnicah in srečanjih, ki se jih je skupaj udeležilo blizu 2000 ljudi, poudarjalo, da se želi identificirati, kakšno Slovenijo si želimo v prihodnosti, v oddaljenem letu 2050. Kaj si želijo državljani in državljanke, kaj gospodarstvo, kaj mladi, prostovoljske in nevaldne organizacije, javni sektor itn.. Seveda se je ob tem iskalo modele, prek katerih bi prišli do širših konsenzov, kakšno skupno prihodnost si, glede na to, kaj smo in kaj hočemo, lahko želimo.
Kakovost življenja, inovativnost, zaupanje
Razprave in pogovori so se vrteli okrog mnogoterih tem, a stalnica so bile: kakovost življenja, inovativna družba, zaupanje, krepitev znanj in veščin ter identiteta Slovenije. Seveda je z gospodarsko rastjo, ki naj nas pelje k blaginji, zelo povezana družbena odgovornost, ki zahteva pogum, drznost, a tudi osebno odgovornost.
Če govorimo o kakovosti življenja, je seveda v ospredju zdravo okolje in način živlejnja, kar pelje v zdrav živlejnski slog. Vse to pa, če se k temu usmerjamo, pelje tudi v splošno zadovljstvo ljudi. Ker je geostrateški položaj Slovenije znan, je seveda pomemebno se zavedati globalnih sprememb in trendov, ki jih prinaša tako prometna kakor druge komunikacijske infrastrukture.
Za prihodnost je zelo pomembno, da smo odprta in inovativna družba, ki se kot taka lahko potrjuje tako na domačem kot globalnih trgih. Pomembno izhodišče razprav, če ne izziv, je bilo, kako izpostaviti pomen zaupanja, kako ga povečati, potem ko se nezaupanje med insitucijami in posamezniki kaže tudi kot ovira našemu skupnemu napredku.
Seveda se je za takšno prihodnost treba »boriti« s spoštovanjem družbenih vrednot kot so solidarnost, strpnost, medsebojno sodelovanje, varnost in mir in očitno je pri tem treba vedno znova spomniti, da ne gre le za naše pravice, ampak tudi obveznosti in dolžnosti. Za stabilnost duržbe in njeno odpornost so ključnega pomena tudi socialna, prehranska, energetska in obrmabna varnost.
Poleg vseh potrebnih in raznolikih znanj in veščin, ki jih je treba nenehno razvijati, so pomembne tudi vse bolj aktualna opolnomočenja posameznika, ki bo sodeloval v odločevalskih procesih, kar bo vodilo k izboljšanju potrebnih medgeneracijskih sodelovanj, a tudi k dvigu kritičnega mišljenja, kreativnosti, podjetniške inovativnosti.
Že pri začetnih razmišljanih o naši viziji in strategiji je bilo pomembno vprašanje naše nacionalne in evropske identitete, ki tudi zasleduje odgovor na vprašanje - kdo smo in bomo. Torej tudi leta 2050 bi želeli biti ponosni na samostojnost in suvernost ter prepoznavnost. Pri tem seveda ni nepomemebna pomembnost slovenskega jezika. Nekakšen DNK naše družbe, ki se je »izriseval« skozi različne razprave, potrujeje povedano: želimo kakovostno življenje, za kar je potrebna inovativna družba, ki tudi goji visoko stopnjo zaupanja, ki izpopolnjuje znanje in veščine in kot družba samozavestnih, odločnih in pogumnih državljanov nima težave s svojo identiteto.
Vizija je od ljudi in za ljudi
Cilj Vizije Slovenije 2050, ki bo predstavljena danes, je, da poveže prebivalce in prebivalke Slovenije, je dejala Alenka smerkolj, ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pomembno je, da je vizija nastala od spodaj, da je prišla od ljudi in je narejena za vse nas, ki živimo v tej državi. Z vizijo tudi želimo dati možnost in priložnost vsem nam za to, kako se bomo poenotili pri ustvarjanju naše prihodnosti.
Kaj bo sledilo viziji? Vizija je slika prihodnosti oziroma slika tega, kako si predstavljamo naše življejnje v daljni prihodnosti, zato tudi govorimo o dokumentu Vizija Slovenije 2050. A na podlagi vizije vlada že pripravlja tudi Strategijo Slovenije 2030, v katero bomo vpeli tudi mednarodno okolje in jo povezali s cilji trajnostnega razvoja 2030; tako da smo oba procesa združili, je dejala ministrica.
Smerkoljeva: »Verjamemo, da bomo dokument Strategija razvoja Slovenije 2030 na vladi sprejeli še letos poleti, pred počitnicami in temu bo potem sledil akcijski načrt, ki bo jesensko zimski del naših nalog. Z njim bomo cilje in strateške prioritete, ki si jih bomo zadali v dolgoročni strategiji Slovenije, poskušali prenesti v proračun in konkretne projekte tudi povezati s financami. To pa računamo, da se bo zgodili proti koncu leteošnjega leta.«
Kot je še poudarila ministrica Alenka Smerkolj, je pomembna novost in vrednost dokumenta Vizije Slovenije, da je nastal kar se da od spodaj, od ljudi in je tudi zaradi tega razmeroma dobro apolitična. Ker je že Vizija Slovenije kot dolgoročni strateški dokument nastajal med najširšo možno množico deležnikov, se očitno računa tudi na to, da bo tudi strategija bolj povezovalna med resorji, kakor so bile dosedanje.
Poenostavljeno rečeno, da bo manj siulosnega ali vrtičkarskega delovanja med resorji. Značilnost dosedanjih strategij je bila, da niso bile krovne, predvsem pa so bile skupki odličnih analiz in napovedi, kaj od njih se je uresničilo ali se ni, tudi zaradi nepredvidljivih dogodkov, pa se ni merilo.
Z današnjo predstavitvijo Vizije Slovenije bo predstavljen dokument, ki sporoča, kakšno Slovenijo si želijo državljani in državljanke. Z vizijo se bo danes seznanila tudi vlada, za Strategijo razvoja Slovenije, ki še nastaja, pa bo seveda odgovorna vlada.
