Odškodnino za bančne izbrise bo plačala Banka Slovenije ali država

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti banke, odvetniki razlaščencev so nad rešitvami ogorčeni.

Objavljeno
14. marec 2017 15.05
Kriminalistične preiskave v Banki Slovenije 06.julija 2016 [Ljubljana,banke,Banka Slovenije,bančništvo]
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana − Če bo sodišče ugotovilo, da so bili lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa, razlaščenci lahko pričakujejo odškodnino, sicer pa ne.

Tako predvideva predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti banke, ki ga je ministrstvo za finance včeraj poslalo v javno obravnavo in ki naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost zakona o bančništvu. Ministrstvo je odstopilo od sporne rešitve, da bi morali oškodovani vlagatelji tožbe za nepravilnost izrednega ukrepa Banke Slovenije vložiti na upravnem sodišču. To naj bi zdaj potekalo v pravdnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Odločbe so nedotakljive

Sodišče bo presojalo, ali so bile kvalificirane obveznosti obravnavane v skladu z zakonom o bančništvu in ali so bile metoda, predpostavke in način pridobivanja podatkov, ki so bili podlaga za oceno vrednosti premoženja bank, ustrezni ali napačni. Pri tem bo veljalo obratno dokazno breme: Banka Slovenije bo morala dokazati, da je ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ni pa predvideno, da bi sodišče lahko presojalo o veljavnosti same odločbe o izrednih ukrepih.

»Izplačevanje odškodnin je v prvi vrsti naslovljeno na Banko Slovenije, če bo ugotovljena njena odgovornost za morebitne nepravilnosti, če pa te odgovornosti ne bo mogoče naprtiti Banki Slovenije, bo morebitno odškodnino poravnala država,« je povedala ministrstrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bo višina morebitne odškodnine odvisna od tega, za koliko preveč je bilo poseženo v kvalificirane obveznosti in kakšno vrsto terjatve je imel posamezni vlagatelj do banke. Skupna vrednost vseh izbrisanih obveznosti znaša 960 milijonov evrov, a ministrstvo ne pričakuje, da bi bilo treba poplačati celotno vsoto. Pri tem je zanimivo, da zakon ne prevideva finančnih posledic za državni proračun.

Brez vpliva na prodajo NLB

To, kot zatrjujejo na ministrstvu, tudi pomeni, da zakon ne prinaša nobene obveznosti za NLB ali druge sanirane banke in tako nima vpliva na prodajo NLB. Vlagatelji, ki so že vložili tožbe proti bankam izdaljateljicam, bodo te lahko tožili le zaradi kršitev dolžnega ravnanja, ne pa zaradi razlastitve, dodajajo na ministrstvu.

In kdo bo lahko tožil? Delničarji in lastniki podrejenih obveznic, ki so imeli najmanj desetodstotni lastniški delež oziroma 100.000 evrov terjatev do banke. Manjši vlagatelji pa se bodo morali za doseganje teh deležev povezati s skupnim odvetnikom ali pa tožiti prek neprofitnih organizacij, denimo društev malih delničarjev. Razlaščenci, ki tožb ne bodo vložili, ne bodo ostali pranih rok, saj jim bo sodišče dodelilo skupnega zastopnika. Tožbo bo sicer treba vložiti v šestih mesecih.

Združevanje postopkov po bankah

Da bi postopki tekli hitreje, nameravajo sodišča združevati postopke, ki se na našajo na posamezno odločbo o izrednih ukrepih, kar pomeni združevanje po bankah, in še, da bi sodišče zanje izdalo eno sodbo. Višje sodišče pa bo lahko postopke po omenjenem zakonu tudi združevalo.

Banka Slovenije bo po predlogu zakona morala v 15 dneh javno objaviti odločbo o izrednem ukrepu, oceno vrednosti sredstev banke, poročilo o kakovosti sredstev banke in pogodbeno razmerje z družbami, ki so izdelale oceno vrednosti sredstev bank. Pri tem bo Banka Slovenije lahko zakrila osebne ali zaupne podatke. A na ministrstvu zatrjujejo, da bodo lahko tožniki prek sodišča pridobili tudi vse druge dokumente ali prikrite podatke. »Sodišče ima pravico od Banke Slovenije zahtevati kar koli,« zatrjujejo na ministrstvu.

Predlog zakona bi lahko bil po ministričini oceni v državnem zboru sprejet do poletja. Vzporedno teče tudi posvetovanje o zakonu z ECB, čemur se po navedbah ministrstva ni mogoče izogniti.

Odvetniki razlaščencev ogorčeni

»Po našem mnenju je predlog zakona v nasprotju s temeljnimi usmeritvami odločbe ustavnega sodišča in temeljnimi ustavnimi procesnimi jamstvi, sodno varstvo pa še otežuje. Predlog zakona še bolj kot ustavno neskladno določilo zakona o bančništvu omejuje pravico do učinkovitega sodnega varstva in odpira več vprašanj, kot jih rešuje,« se je na predlog odzvala odvetnica razlaščencev Tamara Kek. Kot pravi, predlog mimo zakona o bančništvu in odločbe ustavnega sodišča uvaja dodatne in nove predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za ugotovitev zakonitosti izbrisa in s tem povezane odškodninske odgovornosti Banke Slovenije: »Potencialnim tožnikom dejansko ne daje pravice, da se seznanijo z oceno vrednosti sredstev bank oziroma omejuje pravico do dostopa do relevantnih in potrebnih podatkov.«

»Predlog zakona dejansko poskuša odškodninsko odgovornost zaobiti z določanjem metode cenitve sredstev bank brez pravne podlage in za nazaj ter mimo tedaj veljavnih predpisov, čeprav je ustavno sodišče podalo izrecno napotilo, da je presoja zakonitosti uporabljene metode v pristojnosti rednih sodišč v pravdnem postopku. Potencialnim tožnikom nesorazmerno otežuje dostop do sodnega varstva z določanjem vrednostnega kriterija za vložitev tožb,« še ugotavlja in dodaja, da je ureditev sodnega varstva povsem nejasna, saj ne vsebuje ureditve, kakšen zahtevek bi morali tožniki sploh vložiti. Poleg vsega pa predlog zakona razumemo tudi kot poskus neustavnega omejevanja sodnega varstva, sploh v zvezi z tožbami, ki so bile že vložene v skladu z veljavno zakonodajo in odločbo ustavnega sodišča, sklene Kekova.

»Predlog zakona določa, da se vse doslej vložene tožbe zavržejo, nato pa naj bi sodišča sodila po novem zakonu, ki v svojem bistvu dodatno omejuje pravice razlaščencev, zato je že sedaj jasno, da predlog ni skladen z Ustavo RS, ker (ponovno) onemogoča razlaščencem učinkovito pravico do sodnega varstva,« pa o predlogu meni, odvetnik Miha Kunič.