Organizatorji postopkov ICO imajo glavobole

Tone Dolenšek iz podjetja Fin-Servis opozarja na računovodski in davčni vidik pridobivanja sredstev v izdajah žetonov.
Objavljeno
04. april 2018 17.48
jer tone dolenšek
Nejc Gole
Nejc Gole
Ljubljana - Organizatorji prvih izdaj kriptožetonov (ICO) se teh postopkov lotevajo po domače. Ukvarjajo se z marketingom, kako bodo zbrali denar, pozabljajo pa na računovodski in davčni del, opozarja Tone Dolenšek, direktor in partner svetovalnega podjetja Fin-Servis: »S temi vprašanji se začnejo ukvarjati šele, ko imajo denar na računu. Odgovori na davčna vprašanja lahko privedejo do popolnoma drugačnih odločitev - zaradi podrtja finančne konstrukcije lahko celo uničijo cel projekt.«

Lani je več slovenskih podjetij kapital zbralo preko postopkov ICO, danes pa se glede njih odpirajo nova vprašanja. »Konec marca, pred zaključkom bilanc, je imelo mnogo računovodij v Sloveniji težavo, saj nihče ne ve, ali dela prav. Organizatorji postopkov ICO pa glavobole, ko so začeli ugotavljati, kjer vse so potencialne davčne obveznosti,« poudarja Tone Dolenšek.

»Zbrana sredstva so odloženi prihodek«

»Največje vprašanje, na katerega se išče odgovor, je, kaj so zbrana sredstva v postopku ICO. Ali je to kapital, kot so zbrana sredstva v postopku javne ponudbe delnic? ICO ni tak,« pravi Dolenšek. Običajno podjetje izda žetone, ki jih bodo lahko podporniki v prihodnosti koristili za plačilo storitve ali blaga. Torej družba tega ne more izkazovati kot prihodek, ker še nič ni naredila. Ta sredstva so glede na obljube v beli knjigi dolžni porabiti za razvoj, nato pa bodo ustvarjali prihodke. Po mnenju večine, ki se s tem ukvarjamo, gre pri zbranih sredstvih v ICO za odložene prihodke, dodaja.

Če bi zbrana sredstva v ICO šteli za prihodke, bi jih morali vključiti v izračunavanje davčne osnove in plačati davek od dohodka. Zato je pomembno, kako bodo mednarodni računovodski standardi obravnavali kriptovalute in sredstva iz ICO.

»V računovodstvu želimo prikazati pošteno sliko premoženja podjetja. Ker standardi niso natančno oblikovani in ni enotnih pravil, kako se kriptovalute vrednotijo in knjižijo, potem lahko pride do zelo različnih finančnih slik podjetij. Zunanji opazovalci torej ne morejo vedeti, kako družba stoji in kakšni so njeni izkazi,« je dejal Dolenšek.

Obdavčitev trgovanja ...

Računovodski standardi dajejo torej pomembno osnovo Finančno upravi (Furs), kako obdavčevati kriptovalute. Kako je to urejeno danes?

»Splošno mnenje je, da trgovanje s kriptovalutami za fizične osebe ni obdavčeno. Zadnje stališče Fursa je, da je trgovanje obdavčeno, če se opravlja v okviru opravljanja dejavnosti. Kdaj gre za opravljanje dejavnosti? To povzroča pri zavezancih težavo, saj ni meril, ki bi dali jasen odgovor na vprašanje ali je tvoje trgovanje podleženo obdavčitvi ali ne,« pojasnjuje Dolenšek. Za osebe, ki se ukvarjajo s preprodajo kriptovalut bi bilo sprejemljivo, da bi se dobički iz trgovanja obdavčili kot kapitalski dobički po 25-odstotni stopnji. Furs pa se nagiba k obdavčitvi na podlagi opravljanja dejavnosti, kar pri fizičnih osebah lahko pomeni bistveno višjo obdavčitev z dohodnino, dodaja.

Pri pravnih osebah dilem ni, saj je vsako trgovanje, kjer se dosega dobiček obdavčeno z davkom od dohodka pravnih oseb. Pripoznavajo se tudi izgube.

... in v postopkih zbiranja žetonov

Organizatorji postopkov ICO pogosto sprašujejo, ali morajo plačati DDV. »Pravila so različna, odvisna od žetona, odvisna od vsebine projekta, saj so pravila obračunavanja DDV odvisna od vsebine posamezne transakcije« odgovarja sogovornik.

Izdajatelji po njegovih besedah prav tako ne razmišljajo glede plačila davka od kripto žetonov, ki jih v določeni fazi projekta dobijo ustanovitelji projekta: »Ustanovitelji prejmejo žetone, ki bodo nekoč imeli neko vrednost ali jo imajo v trenutku izdaje. Ali je to plačilo za delo? Ali je tu dohodnina? O tem izdajatelji ne razmišljajo.« Še en primer je plačevanje tujih svetovalcev v kriptovalutah, kar je pogosto v projektih ICO. »Kaj pa davki? Po zakonu o dohodnini je treba, če plačaš fizični osebi storitev na drug konec sveta odvesti akontacijo dohodnine v Sloveniji,« pove Dolenšek.

Potrebna je enostavna regulacija

Ta ob tem poudarja, da mora država hitro sprejeti enostavno in transparentno regulacijo, s privlačnimi stopnjami obdavčitve, da bo mogoče privabiti vlagatelje iz tujine: »Slovenija ima izjemno priložnost, ker je valilnica dobrih primerov iz kriptosveta, ima veliko znanja in podjetij iz tega področja. Ne davčno ne v drugih pogledih ni sprejemljivo, da podjetja, ki se s tem ukvarjajo, želijo pobegniti iz Slovenije v kvazi davčne oaze, da bi se izognila davčnim tveganjem.«

Predvsem pa mora država povedati, kaj je prav in kaj narobe. Ustanovitelji projektov in podporniki morajo vedeti, ali je neka transakcija obdavčena in koliko je obdavčena, je jasen Dolenšek: »Država mora zagotoviti pogoje, da podjetja ostanejo tukaj. Če ne bo regulacije ali še huje, če bo država začela z davčnimi postopki obremenjevati ta podjetja, bodo pobegnila«