Tiskane izdaje
Kako se spopademo s tveganimi situacijami v poslovni praksi? Kaj lahko storimo, ko pri pregledu podatkov o poslovnem partnerju naletimo na informacijo, ki nam je »sumljiva«? Za nasvet smo vprašali namesto vas.
Sestavili smo tri primere hipotetični težav, na katere podjetja lahko naletijo v medsebojnih odnosih. Kdaj mora zazvoniti alarm, kako naj podjetje ravna, da zmanjša tveganja? Odgovorili so Andrej Prohinar, direktor bonitetne družbe Creditreform, Klara Stanič, partnerica v podjetju Delcreda, ki podjetjem svetuje tudi pri izbiri zavarovanja terjatev, in Robert Petrič, direktor za podatke in analitiko v bonitetni družbi Bisnode Južni trgi.
Negativni kapital
Podjetje, s katerim že nekaj časa poslujemo, (pri njem naročamo storitve) je do zdaj vse opravilo v roku, tudi pripomb na kakovost nismo imeli. Opazili pa smo, da posluje z izgubo in leta 2016 je v bilanci izkazalo negativni kapital. Je to znak za alarm? Naj nehamo poslovati z njim?
Andrej Prohinar: Poslovna izguba in negativni kapital podjetja sta vsekakor podatka, ki ju ne smemo prezreti, vendar še ne pomenita, da je podjetje v tolikšnih težavah, da naročene storitve ne bodo izvedene. Če je za podjetjem »zdrav« in finančno stabilen lastnik z dovolj sredstvi, podjetje pa kljub negativnim kazalnikom dobro in kakovostno opravlja svojo dejavnost, to še ni vzrok za skrb.
Lastnik se lahko odloči, da bo podjetju namesto dokapitalizacije denar posodil in v prihodnosti računa še na obresti iz posojila. Pomembno je, da v takem primeru preverimo alternativne možnosti za nabavo enakih izdelkov ali storitev pri drugih dobaviteljih ter sproti spremljamo dogajanje pri našem poslovnem partnerju. Če imamo pri katerem od dobaviteljev bonitetnih informacij naročen monitoring, bomo proti minimalnemu plačilu lahko sproti spremljali dogajanje in bomo promptno obveščeni o vseh negativnih spremembah. Prav tako je pomembno, da terjatve ustrezno zavarujemo, kadar dobavitelju plačujemo pred dobavo. Lahko se nam zgodi, da terjatev zaradi slabega stanja dobavitelja preprosto ne bomo mogli zavarovati, v tem primeru sta edini varni opciji plačilo po izvedeni storitvi oziroma dobavi izdelkov ali bančno jamstvo.
Klara Stanič: Vsekakor lahko sklepate, da podjetje slabo upravlja svoja sredstva in vire in negativen kapital nikoli ni dober znak. Izguba in negativni kapital sta lahko tudi posledica izrednega dogodka in ni nujno, da izhajata iz njegovega rednega poslovanja, da imata vpliv na likvidnost podjetja in njegovo dolgoročno preživetje. Če pri partnerju lahko preverite vzrok za nastanek negativnega kapitala in pridobite informacijo o načrtih za njegovo odpravo, to vsekakor storite. Če se poslovni partner ne odzove vašim vprašanjem oziroma odkloni odgovor, je nadaljnje sodelovanje tvegano, saj je mogoča tudi hitra likvidacija podjetja. Za kratkoročno poslovanje podjetja je ključna likvidnost, dolgoročno pa tudi dobiček in kapitalska ustreznost.
Robert Petrič: Vsako podjetje ima osebno izkušnjo z dobaviteljem ali kupcem, ki ni nepomembna informacija o njihovih vedenjskih navadah. Zavedati se moramo, da je to subjektivna izkušnja, ki je ne smemo enačiti z realno in objektivno sliko o poslovnem partnerju, na podlagi katere bi se praviloma morali odločiti, ali bomo z njim še poslovali in pod kakšnimi pogoji. Realno sliko bomo dobili s pomočjo poslovne analitike, ki nam jasno pokaže, kaj negativni kapital pomeni za konkretno podjetje, za dejavnost, v kateri deluje, in kaj se je v preteklosti zgodilo s podobnimi podjetji, ki so se spopadala z negativnim kapitalom. S temi informacijami lahko podjetje hitreje in lažje sprejme odločitve o nadaljnjem poslovanju, načinu poslovanja ali kakšna zavarovanja bo v prihodnje potrebovalo v poslih z določenimi dobavitelji.
Blokiran bančni račun
Potencialni kupec, s katerim do zdaj nismo poslovali, sprašuje po večjem naročilu, ki bi naš letni obseg prometa povečalo za pet odstotkov. Ugotovili smo, da je pred kratkim odprl poslovni račun v novi banki. Njegov prejšnji račun je bil leta 2016 za krajši čas blokiran. Je varno poslovati s takim podjetjem? Kako lahko učinkovito zavarujemo svoje terjatve pred tveganjem neplačila, če se mu odločimo dobaviti blago?
Andrej Prohinar: Zavarovanje plačil je najbolje izvesti prek specializiranih podjetij oziroma zavarovalnic. Pred zavarovanjem terjatev bodo konkretno podjetje skrbno pregledali in od bonitetnih agencij ter drugih virov pridobili o njem vse razpoložljive podatke, na podlagi katerih se bodo odločali, ali terjatve zavarovati ali ne. Če vam kreditna zavarovalnica terjatev ne bo želela zavarovati, to pomeni, da ima podjetje potencialno resne težave, zato vam preostane le še zavarovanje prek bančnega jamstva ali avansno plačilo.
Klara Stanič: Odprtje novega TRR samo po sebi ni negativen znamenje. Blokada TRR (ta institut obstaja samo na področju nekdanje Jugoslavije!) pa je vsekakor razlog za alarm, čeprav gre lahko za enkraten dogodek. Blokada računa bo znižala bonitetno oceno tega subjekta in zmanjšala dostopnost tega podjetja do finančnih virov. Glede na pomemben vpliv novega potencialnega posla na obseg vašega poslovanja upoštevajte, da je ta učinek v primeru izpada plačila tudi negativen. Svetovala bi, da zahtevate bančno garancijo in nikakor menico.
Robert Petrič: Pri sklepanju novih partnerstev vsekakor svetujemo, da podjetnik pri verodostojnih bonitetnih agencijah najprej poizve o preteklem poslovanju potencialnega novega partnerja. Na podlagi poslovne analitike v družbi Bisnode, ki črpa iz največje baze poslovnih informacij, takšno podjetje sicer z visoko verjetnostjo ne bo spremenilo vzorca ravnanja, razen ko v podjetju nastanejo bistvene spremembe, kot so reorganizacija, sprememba vodstva idr. Na podlagi teh dejstev se je treba odločiti.
Če takih sprememb v podjetju ni bilo in se kljub znanemu tveganju odločimo za poslovanje, obstaja še nekaj instrumentov za zavarovanje z delnim avansom ali zavarovanjem kreditne izpostavljenosti. V vsakem primeru pa se je treba zavedati, da je poslovno tveganje na strani podjetnika.
Davčni dolžnik
S kupcem imamo stalen, nekajleten poslovni odnos, blago mu dobavljamo na odprt račun. Do zdaj so bili računi poravnani v roku ali z nekajdnevno zamudo. Ob zadnji preverbi evidenc smo opazili, da je podjetje davčni dolžnik. Kakšno tveganje to pomeni za nas?
Andrej Prohinar: Pri poslovanju brez zavarovanja vedno obstaja tveganje za neplačilo. Zelo pomemben dejavnik pri dolgoročnem sodelovanju je človeški
Klara Stanič: V tem primeru sta velikost podjetja (promet, siceršnja kratkoročna finančna zadolženost, dobiček) in višina davčnega dolga zelo pomembni – vendar ne glede na to davčni dolg nakazuje likvidnostne težave. Tveganje, da poslovni partner kmalu ne bo mogel plačati obveznosti do dobaviteljev, je zelo visoko. Priporočala bi, da se načrtno znižuje izpostavljenost oziroma vsaj nekoliko upočasni dobave, dokler se višina terjatev ne spusti na sprejemljivo višino.
Robert Petrič: Predstavlja visoko tveganje z ničelno možnostjo poplačila odprtih računov, dokler podjetje ne poplača dolga državi! Takšni primeri so sicer redki, ko pa se zgodijo, so vedno boleči. V družbi Bisnode imamo vzpostavljene bonitetne modele, ki take dogodke zelo uspešno napovedujejo. Z njimi prepoznavamo vedenjske vzorce podjetij in pravočasno predvidimo neželene dogodke, kot so blokada, stečaj, likvidacija ali davčna neplačila. Neljubim poslovnim situacijam se lahko izognemo predvsem z uporabo bonitetnih modelov z napovedno močjo, ki take dogodke predvidijo.
