Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo spreminja uredbo o zelenem javnem naročanju, ki je trenutno v javni obravnavi. Predlog povečuje število predmetov javnega naročanja, za katere bo zeleno naročanje obvezno, in povečuje fleksibilnost za javne naročnike.
Direktorat za javno naročanje pri ministrstvu za javno upravo (MJU) je na svoji spletni strani objavil povabilo k posredovanju pripomb k predlogu sprememb ureditve zelenega javnega naročanja. Pripombe in predloge ministrstvo sprejema do konca septembra.
Uredba bo naročnikom še vedno nalagala, naj kupujejo okoljsko manj obremenjujoče izdelke. Še vedno bodo predpisani cilji za posamezen predmet naročila, denimo pri stavbah ali elektriki, ki ga mora naročnik doseči. A kako bo naročnik dosegel ta cilj, bo po novem prepuščeno naročniku samemu, pravijo na MJU. Naročniki si bodo za doseganje zastavljenih ciljev lahko pomagali s priporočili, ki jih je pripravilo MJU v sodelovanju z ostalimi resorji.
»Naročnik bo lahko uporabil vsebino iz priporočil, ki jih je pripravilo ministrstvo, ali pa bo ubral drugo pot. To bo prepuščeno naročnikom. S tem želimo spodbuditi tako inovativnost kot samo zeleno javno naročanje,« na ministrstvu pravijo, da bo novi sistem za naročnike fleksibilnejši. Kot rečeno, bo uredba še vedno zahtevala izpolnitev cilja, a bo hkrati tudi dovolila odstopanja v krajšem časovnem obdobju.
Po novem bo poleg dosedanjih dvanajstih skupin predmetov javnih naročil zeleno naročanje obvezno še za devet novih področij, med njimi so tudi ceste, ulična razsvetljava in prometna signalizacija ter zdravstvena elektronska oprema (glej grafiko). »Koncept omogoča enostavnejši način širitve nabora teh predmetov in zlasti možnost izjemno hitrega spreminjanja in prilaganja primerov oziroma priporočil, kako cilje zelenega javnega naročanja doseči. Kar pa je morda najpomembneje, novi koncept uredbe dopušča hitro prilagajanje razmeram na trgu in dejansko okoljsko manj negativne zahteve naročnikov,« menijo na MJU.
Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
Kakšne spremembe za ponudnike?
Kakšne spremembe bodo zaradi nove uredbe občutili ponudniki? »Za ponudnike bo predvsem enostavneje podajati ponudbe, saj bodo, na primer, naročniki zahtevali dokazovanje na bolj fleksibilen način, ki ga sedanji način predpisa ni omogočal. Obenem pa bo tudi več priložnosti, saj se nabor predmetov s predlogom uredbe o zelenem naročanju precej širi,« odgovarjajo na MJU.
Namen uredbe o zelenem javnem naročanju je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj ter dajanjem zgleda zasebnemu sektorju ter potrošnikom, je zapisano v uredbi. Z upoštevanjem te uredbe je mogoče spodbujati tudi slovensko gospodarstvo in kmetijstvo. Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da uredba posredno spodbuja prehod na zeleno, krožno gospodarstvo in naročanje materialov, ki so sicer blizu okolju, v katerem živimo, denimo nabave lesa in kakovostnih prehrambnih izdelkov.
»Zeleno naročanje se je od uveljavitve, na različnih segmentih naročanja, dobro prijelo. Nekaj spodbude je bilo potrebne, da so jo naročniki začeli uporabljati,« pravijo na MJU. Slovenija je lani imela skoraj 300 milijonov evrov zelenih javnih naročil, kar je 17 odstotkov vseh naročil. »Predvsem to pomeni tudi dvig kakovosti, kot ga lahko zaznamo na primer pri naročanju prehrane, in tudi nov osnutek uredbe še povečuje zahteve v smeri večje kakovosti živil,« dodajajo na MJU.
Spremembe pri naročanju
Letos aprila je začel veljati nov zakon o javnem naročanju (ZJN-3), na ministrstvu za javno upravo pa razmišljajo, da bi jeseni spremenili tudi sistem pravnega varstva v javnem naročanju. Ministrstvo je sprejelo tudi smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, ki opredeljujejo postopke za naročanje teh storitev, vlogo investitorja, merila za oddajo javnega naročila in tako naprej. Na MJU pripravljajo še smernice za javno naročanje gradenj in informacijskih storitev ter z ostalimi resorji posodabljajo smernice za javno naročanje prehrane.
