Tiskane izdaje
Ljubljana – Po podatkih Ajpesa se je število transakcijskih računov za samostojne podjetnike rahlo znižalo, tako da o velikem upadu še ni mogoče govoriti. Od začetka decembra veljajo namreč spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku, zaradi katerih podjetnikom poleg osebnega ni treba imeti še ločenega poslovnega transakcijskega računa (TRR).
»Delež podjetnikov, ki imajo pri ponudnikih plačilnih storitev v Sloveniji odprt transakcijski račun, se je od 31. decembra do 11. januarja znižal za 0,9 odstotka,« v imenu agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) pojasnjuje vodja oddelka za Poslovni register Slovenije Polonca Bogataj.
Delež za odstotek nižji
Statistika te ustanove kaže, da je bilo 31. decembra lani v poslovnem registru 82.964 samostojnih podjetnikov, 11. januarja letos pa 83.598 – pri tem je imelo odprte transakcije račune zadnji dan decembra 76.079 in 11. januarja letos 75.871 podjetnikov.
»Konec decembra je imelo torej odprte transakcijske račune 91,7 odstotka samostojnih podjetnikov, 11. januarja pa 90,8 odstotka,« ugotavljajo v Ajpes.
Število transakcijskih računov za samostojne podjetnike se utegne zaradi spremenjene določbe zakona o davčnem postopku postopno znižati, saj zdaj zadošča, da imajo pri ponudnikih plačilnih storitev, torej pri bankah in hranilnicah, le osebni račun, ki ga smejo uporabljati tudi za plačila, povezana s podjetništvom. Slovenski podjetniki in davčni zavezanci se morajo nenehno prilagajati novim (davčnim) pravilom – včasih boljšim, drugič slabšim.
Po treh letih druga pesem
Do decembrske spremembe v zakonu o davčnem postopku je veljalo, da so samostojni podjetniki in zasebniki dolžni imeti poseben transakcijski račun, povezan z dejavnostjo: ločene račune so morali odpreti do 15. januarja 2013 in o njih poročati finančni upravi. No, po treh letih spet velja drugačna norma in ločene poslovne račune smejo zdaj podjetniki zapreti.
»To pomeni, da imajo lahko samostojni podjetniki in zasebniki, ki opravljajo dejavnost, namesto dveh ločenih transakcijskih računov le enega, ki ga bodo uporabljali za poslovne in zasebne namene. To je lahko tudi osebni transakcijski račun,« pojasnjujejo v finančni upravi.
Ločeni poslovni računi od začetka decembra za s. p. torej niso več obvezni – ne za samostojne podjetnike z gospodarsko dejavnostjo, ne za fizične osebe s poklicno dejavnostjo.
»Nesporno je prednost zanje v tem, da imajo le en transakcijski račun za osebne in poslovne namene v tem, da bodo plačevali bistveno nižje skupne bančne stroške tako financiranja kot tudi skrbništva bank nad TRR,« pravi davčni svetovalec Darko Končan.
Podatki bank kažejo, da stane vodenje poslovnega računa zanje povprečno okoli 10 evrov – lahko precej manj in več, odvisno od banke in dodatnih storitev ob vodenju.
Račune urejajo v banki
Ajpes je po zakonu o plačilnih storitvah in sistemih ter po aktu o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov, ki ga je 1. junija 2010 prevzel od Banke Slovenije, skrbnik registra, vendar ne določa pogojev odpiranja in vodenja transakcijskih računov pri bankah: podatki o računih se v register stekajo iz bank in hranilnic.
Zato vodja sektorja za registre in evidence podatkov pri Ajpesu Teja Batagelj poudarja: »Podjetnik vse zadeve v zvezi s transakcijskimi računi ureja pri svoji banki, ta pa nam zaradi vodenja registra sporoča spremembe o njegovem transakcijskem računu.«
Samostojnemu podjetniku in zasebniku, ki opravlja dejavnost, finančne uprave ni treba obvestiti, da je zaprl poslovni račun in obdrži le osebnega, nam odgovarjajo v finančni upravi: »Zakon o davčnem postopku ne enemu ne drugemu ne nalaga več ločenega transakcijskega računa. Vse ostalo poteka tako, kakor doslej.«
Še vedno velja tudi, da so slovenski rezidenti, tudi podjetniki, finančno upravo dolžni obvestiti o svojih računih v tujini – ni pa jim treba poročati o naložbah na teh računih.
O objavi ne odločajo sami
Register TRR pri Ajpesu je sestavljen iz dveh delov. Podatki o transakcijskih računih poslovnih subjektov so javni in dostopni na spletni strani. Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so zaupni, zato jih lahko pridobijo le osebe in ustanove, ki so do njih upravičene.
Delitev na javni, podjetniški del registra in na osebni, zaprti del pa je pomembna tudi v povezavi z novo določbo iz davčnega postopka, ki s. p. omogoča, da tudi za plačila, povezana z dejavnostjo, uporabljajo svoj osebni transakcijski račun.
»Kadar so se torej imetniki transakcijskega računa dolžni vpisati v poslovni register, njihovi transakcijski računi dobijo v banki posebno oznako vrste računa T. Ta skupina je vključena v poslovni del registra, vpisani so tudi v Poslovni register Slovenije in s tem so ti podatki javni. Podatki o TRR fizičnih oseb, ki imajo oznako A, pa so osebni podatki, zato niso javno dostopni,« pojasnjuje Teja Batagelj.
Samostojni podjetniki in zasebniki, ki se bodo odločili uporabljati le osebni transakcijski račun, za poslovne in zasebne namene, morajo upoštevati, da ne morejo sami izbirati, kateri računi so javni, poudarjajo v Ajpesu:
»Tudi če nam stranke – s.p. ali zasebniki, ki opravljajo dejavnost – sporočijo, da želijo javno objavo računa vrste A, ta račun po veljavnih pravilih o registru ne more biti na vpogled javnosti. Javen postane le takrat, ko stranka v banki spremeni račun vrste A (osebni) v račun vrste T (poslovni).«
Podjetniki, ki se še niso odločili, ali bodo obdržali tudi poslovni račun, naj razmislijo, ali to lahko vpliva zaupanje strank in partnerjev, svetujejo poslovni svetovalci, saj je objava »odprtega računa v javnem delu registra zanje pomembna izkaznica oziroma kar priporočilo«.
