Tiskane izdaje
V enem letu sedanje vlade si je Slovenija povrnila dobršen del ekonomske suverenosti, je dejal finančni minister Dušan Mramor. »To pa ne pomeni, da si lahko oddahnemo,« je pristavil.
Mramor je povzel ugodne makroekonomske kazalnike; gospodarska rast v drugem polletju je 2,6-odstotna, znižanje brezposelnosti in povečanje zaposlenosti, predvsem mladih, okrepljeno domače zaupanje ter izboljšanje bonitetnih ocen Slovenije. A obstaja več tveganj, ki lahko vplivajo na naše izdatke in izvoz, motor gospodarske rasti. To so begunska problematika, Kitajska, nestabilna Grčija, Ukrajina, kriza v Rusiji, je naštel minister in dodal: »Največje tveganje pa je naše notranje, in to je, če bi prevladalo prepričanje, da pri teh razmerah ni treba več varčevati in gremo lahko na raven potrošnje iz leta 2008. Opozarjam, da je današnji obseg bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga lahko potrošimo doma, v primerjavi z letom 2008 15 odstotnih točk nižji.«
Med tveganji je izpostavil še visok delež slabih kreditov v bančnem sistemu, zunanja tveganja pa je predstavil v luči visokega zadolževanja, ki ga država potrebuje na leto.»Zavedati se moramo, da na leto potrebujemo štiri milijarde evrov, tri za refinanciranje dolga in milijardo za pokrivanje primanjkljaja.«
Minister je glede javnofinančne konsolidacije poudaril, da moramo odpraviti strukturni primanjkljaj, bolj jasno opredeliti prednostna področja v javni porabi ter izboljšati kakovost javnih investicij. V procesu finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetij bodo poskušali vzpostaviti namensko družbo za upravljanje terjatev za mala in srednja podjetja v zasebni lasti. Obeta se vrsta sprememb na področju javnih dajatev, o čemer pišemo TUKAJ.
Vlada pripravlja proračun za prihodnje leto, s katerim bi dosegli proračunski primanjkljaj 2,3 odstotka BDP. Proračunski okvirji po ministrstvih so postavljeni. Če bo ministrstvo imelo več obveznosti, kot je predvidevalo, mora te odhodke nevtralizirati z dodatnimi ukrepi, je dejal Mramor. Ta pričakuje dogovor s sindikati javnega sektorja: »Mislim, da bodo sindikati razumeli, da popuščanje pri zaposlenih pomeni manjše možnosti za zaposlovanje mladih.«
Ukrepi v zadnjem letu
- Javnofinančni primanjkljaj v 2014 omejili na 3,3 % BDP, v 2015 pa na 2,9 % BDP.
- Zakon o fiskalnem pravilu.
- Poenostavitev davčnih postopkov.
- Izenačenje stroškov študentskega dela z ostalimi oblikami dela.
- Ukrepi za zmanjševanje sive ekonomije.
- Vzpostavitev sklada za reševanje bank.
- Zakon o bančništvu, ki izboljšuje upravljanje z bankami.
- Dokapitalizacija Abanke in Banke Celje ter prenos slabih terjatev na DUTB.
- Novela zakona o slabi banki.
- Sprejeta strategija upravljanja kapitalskih naložb.
- Nov nadzorni svet SDH.
Načrtovani ukrepi
- Nadaljevanje postopne odprave javnofinančnega primanjkljaja.
- Izboljšanje kakovosti javnih investicij za večje učinke na povečanje BDP.
- Oblikovanje zasebne posebne namenske družbe za upravljanje slabih terjatev malih in srednjih podjetij.
- Nadaljevanje ukrepov za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij.
- Izvajanje strategije upravljanja kapitalskih naložb.
- Znižanje obremenitev dela s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev.
- Zmanjševanje sive ekonomije in odprava administrativih ovir na davčnem področju.
- Davek na nepremičnine naj bi predvidoma začel veljati 1. januarja 2017.
