Tiskane izdaje
Po internacionalizaciji slovenske ekonomije, ki se je institucionalno končala z vstopom v EU in sprejetjem skupne valute, so se pred državo in skupnostjo pojavili novi izzivi. Nova dejavnika nestabilnosti sta poleg finančne krize in reševanja njenih posledic postali tudi begunska kriza in odsotnost skupnega evropskega odziva nanjo.
»V zadnjem času je zaradi vseh dogajanj v Evropi ekonomsko okolje malo manj stabilno, zato so investitorji pri investiranju zelo previdni. Tuji investitorji, predvsem iz držav zunaj Evrope, pri investiranju v državo preverjajo tudi country risk (tveganje države), saj je investicija dolgoročni vložek kapitala, in jih zanima, kdaj se mu bo ta povrnil. Na odločanje tujega investitorja, kje bo investiral, vplivajo politična stabilnost, ekonomska stabilnost, varnostne razmere in pravna varnost,« opaža Gorazd Mihelič, v. d. direktorja agencije Spirit Slovenija, ki jo je država ustanovila za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologij.
Balkanski »New Deal« obeta
Dober poznavalec Slovenije in njene vpetosti v globalne ekonomske in politične procese Borut Šuklje v trenutno negotovi situaciji sicer vidi tudi priložnost, če jo bomo seveda znali izkoristiti. Ta se bo ponudila na nadaljevanju konference v sklopu Berlinskega procesa junija letos v Parizu, kjer Nemčija, skupaj z nekaterimi drugimi državami EU, predvsem Francijo, snuje velik investicijski cikel v države jugovzhodne Evrope. Priložnost za Slovenijo nakazuje letošnji februarski obisk senatorja Alaina Richarda, posebnega odposlanca francoskega predsednika Françoisa Hollanda za gospodarske odnose z državami Zahodnega Balkana, v Ljubljani. »Slovenske sogovornike si je izbral za pomoč pri pripravi strategije in ciljev pariškega dela velikega sestanka, ki ga je oblikovala nemška kanclerka Angela Merkel, o novem zagonu gospodarstva in velikih infrastrukturnih investicijah v državah tega dela Evrope. Gre za verjetno najbolj domiselno iniciativo, ki razume medsebojno povezanost demokratičnih sprememb in potrebnih razvojnih vlaganj. Pravzaprav neke vrste balkanskega New Deala,« je optimističen Šuklje.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Zahtevna domača naloga
A preden bo naša nacionalna ekonomija v širšem ekonomskem prostoru dobila novo razvojno priložnost, jo čaka obsežna domača naloga. Ministrstvo za gospodarstvo, najbolj odgovorno za ustvarjanje ugodnih pogojev za tuje neposredne naložbe, je udejanilo skoraj polovico od 200 zastavljenih ukrepov iz leta 2013, ki naj bi prinesli boljšo zakonodajo in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti. Tudi ukrepa za lažji nakup zemljišč in odpravo togosti delovnopravne zakonodaje. Predviden je tudi »aktiven, dinamičen, učinkovit in sodoben, predvsem pa individualiziran« pristop pri privabljanju tujih naložb. Iz splošne promocije se bo Slovenija osredotočila na ciljno, ki je precej bolj učinkovita. Spodbujala naj bi predvsem investicije v specifičnih skupinah, sektorjih in podsektorjih slovenskega gospodarstva. Država naj bi za večjo konkurenčnost poslovnega okolja končno prestrukturirala bremena javnih dajatev, torej prerazporedila davke.
Davčne reforme naj bi zaživele prihodnje leto
Ministrstvo za finance, ki je novembra lani zaradi ostrega nasprotovanja umaknilo predlog davčnih sprememb, pripravlja novega, ki naj bi po napovedih ministra Dušana Mramorja zaživel v začetku prihodnjega leta. Prerazporeditev davčnih bremen naj bi bilo glavno vodilo. Ob tem naj bi delo davčno razbremenili do 90 milijonov evrov na leto, in to predvsem pri drugem in tretjem dohodninskem razredu, v katerih je največ visoko strokovnih delavcev, inženirjev in razvijalcev, ki največ prispevajo k dodani vrednosti. Slovenija je trenutno najbolj konkurenčna pri davku na dobiček, kjer jo prekaša zgolj ena članica EU. Med najbolj konkurenčnimi smo tudi pri davku na premoženje, kjer pa je po načrtih ministrstva predviden nov nepremičninski davek, ki naj bi začel veljati leta 2020.
