Povečanje dobička bank iz sproščanja oslabitev, ne večjega posla

ECB: Evropske banke morajo nadaljevati čiščenje bilanc.
Objavljeno
14. februar 2018 17.59
Nejc Gole
Nejc Gole

Ljubljana – Čeprav je dobiček po obdavčitvi slovenskih bank lani dosegel 422,6 milijona evrov, kar je dobro četrtino več kot leto prej, banke nimajo razloga za veselje. Povišanje dobička je posledica sproščanja oslabitev, in ne višjih prihodkov iz posla. Banke pa morajo nadaljevati čiščenje slabega portfelja.

Slovenski bančni sistem je lani zrasel; bilančna vsota je konec preteklega leta znašala 37,9 milijarde evrov, kar je 2,4 odstotka več kot leto prej, kažejo včeraj objavljeni podatki Banke Slovenije.

Banke so lani ustvarile 441 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma 21 odstotkov več kot predlani. Razlog za višji dobiček so predvsem sprostitve oslabitev in rezervacij. Teh je bilo lani za 40 milijonov evrov, medtem ko so leta 2016 dodatno oblikovale za 96 milijonov evrov oslabitev in rezervacij. Po drugi strani pa se je bruto dohodek bank lani glede na leto prej zmanjšal za 4,7 odstotka, k čemur so prispevali tako nižji neto obrestni kot neobrestni prihodki. To je skrb zbujajoče za to leto, saj se manevrski prostor doseganja dobička iz sprostitev rezervacij manjša, banke pa še naprej poslujejo v okolju nizkih obrestnih mer.

Vendar se je ob rasti kreditiranja močno upočasnilo upadanje neto obrestnih prihodkov, so poudarili v Banki Slovenije. Posojila nefinančnim družbam so se lani okrepila za 2,2 odstotka. Delež posojil nefinančnim družbam v bančnih bilancah je bil sicer decembra lani na eni od zgodovinsko najnižjih ravni. Znašal je le dobro petino bilančne vsote, po obsegu je za posojili gospodinjstvom zaostajal za 1,1 milijarde evrov. Rast posojil gospodinjstvom je lani znašala 6,8 odstotka.

Slovenske banke z več slabimi terjatvami od evropskih

Nujno povečanje dobičkonosnosti in očiščenje bilanc je »na vrh seznama nalog za številne banke« ta mesec uvrstila tudi Danièle Nouy, prva evropska bančna nadzornica. Evropske banke so sicer trdne – količnik najbolj kakovostnega kapitala med letom 2014 in lanskim tretjim četrtletjem je zrasel za 270 bazičnih točk na 14,3 odstotka. Vendar pa morajo banke še vedno čistiti bilance, čeprav se je delež slabih kreditov v evropskem bančnem sistemu že zmanjšal, je na včerajšnji konferenci o bančni uniji poudaril Rolf Klug iz Evropske centralne banke.

Ob koncu tretjega četrtletja lani je bilo v bankah v evrskem območju za 760 milijard evrov slabih posojil oziroma 5,15 odstotka v celem portfelju. »Banke morajo izkoristiti dobre čase za zmanjšanje slabih posojil in ti časi so zdaj,« je dejala Danièle Nouy. Enotni bančni nadzornik je lani izdal smernice za banke, kako zmanjšati slabe terjatve, marca pa bodo objavili dodatek k smernicam. Nedonosna izpostavljenost bank se je zmanjšala tudi v Sloveniji, vendar ostaja višja kot v povprečju evroobmočja. Slabe terjatve so lani znašale 2,5 milijarde evrov oz. 6 odstotkov celotne izpostavljenosti. Najvišji delež slabih terjatev je v izpostavljenosti do nefinančnih podjetij, in sicer 12,9-odstoten, ter se zmanjšuje.



Razmerje med krediti in depoziti varnejše

Za banke pa je danes varnejše tudi razmerje med krediti in depoziti. Pred krizo je bilo posojil bistveno več kot depozitov. Bilo jih je za 175 odstotkov vlog, danes pa za 80 odstotkov. Banke so morale razliko v krizi refinancirati na negotovem medbančnem trgu, danes pa vsa posojila lahko pokrijejo z depoziti. Po drugi strani pa banke zbirajo prihranke, a jih ne posojajo naprej v enakem tempu in s tem pridobivajo potrebne obrestne prihodke. Razmerje med krediti in depoziti je bilo v krizi med največjimi v območju evra, danes pa je med najmanjšimi. Manjšega imajo le še Malta, Latvija in Belgija. Po drugi strani pa ima Finska razmerje med posojili in depoziti pri 164 odstotkih oziroma toliko kot pred začetkom krize.