Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska gospodinjstva so med najvarčnejšimi v Evropi. Lani so privarčevala 12,8 odstotka, skoraj sedmino razpoložljivega dohodka. Po tem podatku Eurostata se Slovenija uvršča na peto mesto v Evropi, ugotavljajo na statističnem uradu (Surs).
Po stopnji varčevanja so v Evropi pred nami le štiri razvite nacije, Švedi, Francozi, Nizozemci in Norvežani, pravijo na Sursu. Finančno premoženje gospodinjstev se je lani povečalo na 40,6 milijarde evrov oziroma 103 odstotke BDP, ugotavljajo na Banki Slovenije, kljub večjim obveznostim se je neto finančno premoženje gospodinjstev lani povečalo za približno 1,3 milijarde evrov.
Da smo Slovenci očitno zelo varčni, kažejo še drugi podatki. Recimo, v zadnjih devetih letih smo kljub vmesni hudi ekonomski in finančni krizi (2009-2013) močno povečali svoje prihranke v domačih bankah, ki pa so se same skrčile.
Povečanje hranilnih vlog gospodinjstev je bilo še posebej izrazito lani, ugotavljajo v BS. Za ilustracijo samo nekaj najpomembnejših številk: medtem ko se je skupna bilančna vsota bank od konca leta 2008 do sredine letošnjega leta zaradi različnih vzrokov skrčila z 48 na 37 milijard evrov, so se depoziti prebivalstva v tem času povečali s približno 13 na dobrih 17 milijard evrov. Ali povedano drugače: povprečen prebivalec Slovenije ima zdaj v domačih bankah naloženih za več kot 8300 evrov prihrankov v obliki hranilnih vlog.
Naložbena konservativnost Slovencev
Zanimiv je še en podatek, ki dokazuje finančno konservativnost Slovencev: v bankah čedalje več varčujemo – kljub vse nižjim, praktično skoraj ničelnim obrestnim meram za vse oblike varčevanje. Zaradi njih se vezava depozitov v bankah praktično več ne izplača, zato imamo v zadnjih letih opravka z velikim porastom bančnih vlog na vpogled, njihov delež se je v zadnjih desetih letih povečal na 70 odstotkov. Za banke je to lahko potencialna nevarnost v primeru večjega sistemskega šoka.
Sicer pa velik delež vpoglednih vlog kaže tudi, da varčevalci čakajo na morebitne nove naložbene priložnosti, za vezavo depozitov pa bi se odločali po morebitni spremembi obrestne politike ECB, ki pa je zelo verjetno še kako leto ni realno pričakovati. Velik premik k varčevanju – in razdolževanju – na Slovenskem kaže tudi razmerje med posojili in depoziti prebivalstva in podjetij: Pred krizo je bilo to razmerje tudi tudi 1,6 (posojil je bilo za 160 odstotkov vlog), zdaj pa se je relativni delež posojil prepolovil in jih je le še za 80 odstotkov hranilnih vlog. Z vidika bank to sicer pomeni super likvidnost, a ob vse bolj pešajočih obrstnih prihodkih.
Pol prihrankov v vlogah
Slovenci se torej kljub nizkim obrestnim meram na depozite večinoma še vedno odločamo za klasične oblike varčevanja v obliki vlog ali pa imamo gotovino shranjeno doma; po drugih, bolj tveganih naložbenih oblikah, kot so delnice ali pa varčevanje v investicijskih skladih ali pokojninskih shemah, pa posegamo redkeje, ugotavljajo na Sursu. A glede na demografske trende in staranje prebivalstva – in s tem pomanjkanja denarja za pokojnine – je v prihodnje upravičeno pričakovati premik varčevalnih navad prav v smer dodatnega pokojninskega zavarovanja, pokojninskih shem in varčevanja v vzajemnih skladih.
Prav varčevanje v slednjih kaže zanimive trende v zadnjih desetih letih. Vrednost premoženja v domačih vzajemnih skladih je bila doslej največja konec leta 2007, pred poki borznih balonov, ko je presegla 2,9 milijarde evrov, nato se v času krize več kot prepolovila (1,4 milijarde spomladi 2009), letos pa se že vse leto giblje približno na ravni 2,6 milijarde evrov (ob dobrih 436 tisoč vlagateljih), kažejo podatki s spletne strani Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Se je pa v zadnjih desetih letih močno spremenila tudi sama struktura premoženja vzajemnih skladov: levji delež zdaj znašajo naložbe teh skladov v tuje delnice (dobre 1,7 milijarde evrov), naložbe domače delnice pa ne presegajo 90 milijonov evrov.
Privarčevano za večje nakupe, otroke, starost
In za kaj na Slovesnkem namenjamo prihranke? Statistiki ugotavljajo, da jih večinoma porabimo za večje nakupe in vlaganja. Varčujemo tudi za nepredvidene izdatke, za starost in za otroke, skratka, da si zagotovimo večjo finančno varnost in neodvisnost v prihodnje.
Sicer pa so v Sursu oktobra izmerili tudi razpoloženje potrošnikov, ki so, zanimivo, čedalje bolj naklonjeni kopičenju prihrankov: v primerjavi s septembrom jih namreč kar 11 odstotkov več meni, da je zdaj primeren trenutek za varčevanje, devet odstotkov več kot prej pa se jih namerava odločiti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih. Slovenska nagnjenost k varčevanju se tako v časih gospodarske konjunkture le še povečuje.
