Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko v parlamentu zbirajo dopolnila k »predvolilnemu« državnemu proračunu 2018, je ministrstvo z finance včeraj poslalo v Bruselj osnutek proračunskega načrta 2018, ki predvideva nominalni presežek državnega proračuna za prihodnje leto.
Vlada sicer za prihodnje leto napoveduje nominalni proračunski presežek v 2018 v višini 50 milijonov evrov, v celoti pa v višini 0,4 odstotka BDP. Je to dovolj? »Za fiskalni svet je pomemben le ustrezen strukturni napor, z zmanjšanjem primanjkljaja celotnega sektorja država v letih 2018 in 2019 za po 0,6 odstotka BDP oziroma za približno 250 milijonov evrov – iz tega pa morajo biti izvzeti učinki gospodarske konjunkture in enkratnih dogodkov,« pravi predsednik fiskalnega sveta (FS) Davorin Kračun.
Nominalni proračunski presežek tako ni dovolj, »doseči moramo strukturno ravnovesje, zaradi stroškov staranja prebivalstva pa Slovenija potrebuje strukturni presežek: na dolgi rok mora znašati od 0,2 do 0,3 odstotka BDP (približno 80 do 120 milijonov evrov). Šele ko bo to doseženo, bomo lahko na dolgi rok govorili o izpolnjenem fiskalnem cilju,« opozarja Kračun.
V fiskalnem svetu omenjeni osnutek proračunskega načrta še proučujejo, »iz doslej znanih proračunskih dokumentov za leta 2017, 2018 in 2019 pa lahko sklepamo, da so le delno skladni s fiskalnimi pravili,« pravi Kračun, ki je razložil stališče do nekaterih vidikov proračuna: »Nekatere metodologije, na primer od evropske komisije, kažejo na pregrevanje, izračuni drugih inštitucij temu ne pritrjujejo. Slovenija je v normalnem gospodarskem ciklu, je pa možno, da se že približujemo pregrevanju, še posebej, če bi se uresničile visoke stopnje gospodarske rasti, napovedane za prihodnja leta. Glede na to, da smo že v fazi pozitivne proizvodne vrzeli, bi v letih 2018 in 2019 pričakovali fiskalni napor v višini najmanj 0,6 odstotka BDP, problem pa je, da tak napor iz vladnih fiskalnih dokumentov ni povsem razviden: je približno upoštevan v 2018, manj pa se vidi iz načrtov za 2019. Letos imamo še vedno proračunski primanjkljaj in deficit sektorja država. Kljub visoki gospodarski rasti, je fiskalna politika še vedno ekspanzivna, morali pa bi že preiti v zmerno restriktivno fiskalno politiko,« je kritičen Kračun.
In kako razvojen je proračun 2018? »Razvojno naravnan proračun je priljubljena politična floskula. A kar šteje, je javnofinančna vzdržnost. Ne gre za varčevanje za vsako ceno, potrebujemo pa proračunsko načrtovanje, ki bo zagotovilo vzdržne javne finance na srednji in dolgi rok. Slovenija ima še prevelik javni dolg, naš BDP je preveč obremenjen z javnim dolgom. Delež dolga se zmanjšuje, a predkrizne ravni še dolgo ne bomo dosegli. Drugi vidik je staranje prebivalstva, demografski faktor, ki je v Sloveniji izrazito neugoden in ga mora proračunsko načrtovanje upoštevati. Sanacija presežnega javnega dolga in prilagoditev proračunskih načrtov demografskim gibanjem sta osnova, da sploh lahko govorimo o razvojnem proračunu,« pravi prvi mož FS.
Sredstva za plače navzgor, za digitalizacijo premalo
»V GZS vedno poudarjamo, da mora država v času visoke gospodarske rasti hitreje zniževati primanjkljaj kot je bilo predvideno prej in državni proračun za 2018 temu sicer ustreza. Višja predvidena rast pomeni več davčnih prilivov, vlada načrtuje podvojitev prilivov iz udeležbe pri dobičku in dividend v podjetjih v državni lasti – to je kar optimistična projekcija, a po drugi strani bodo podjetja mogoče imela tudi manj sredstev za investicije,« pojasnjuje vodja analitike GZS Bojan Ivanc.
In kako vidi razvojnost proračuna? »Če govorimo o razvoju, bi morali izdatki za blago in storitve v proračunu naraščati hitreje – predvsem postavke, namenjene povezovanju, digitalizaciji, zmanjšanju papirologije. Potem morda ne bi potrebovali dodatnih zaposlenih, da bi opravljali isto delo. So pa popravili navzgor maso plač v javnem sektorju za tri odstotke, v primerjavi z 2017 je višja celo za 4,2 odstotka. To samo po sebi ni negativno, bi pa želeli, da bi več namenili za variabilno nagrajevanje zaposlenih,« pravi Ivanc.
