Samo ustrezna kakovost prinese vstop na trg

SIQ: s slovenskim certifikatom lahko podjetja prodajajo po vsem svetu.

Objavljeno
31. marec 2017 18.57
Damjan Viršek
Damjan Viršek

Za veliko večino izdelkov, predvsem tehnično zahtevnejših, velja, da morajo pred vstopom na trg izpolniti zahtevne tehnološke standarde – na primer glede varnosti za uporabnika, zanesljivosti delovanja znotraj predpisanih toleranc, obremenjevanja okolja. Možnost pridobiti ustrezne certifikate doma, je za podjetja lahko pomembna konkurenčna prednost.

»Vsako leto opravimo vsaj eno storitev za najmanj tisoč dvesto slovenskih gospodarskih družb. Njihov skupni promet je 33 milijard evrov, kar je več kot ena tretjina vsega prometa v Sloveniji. Sodelujemo skoraj z vsemi slovenskimi izvozniki,« pravi Igor Likar, direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ).

SIQ je organizacija, ki je usposobljena in akreditirana za preverjanje zelo širokega spektra standardov, ki veljajo za izdelke, storitve in procese – od preverjanja električne varnosti do elektromagnete združljivosti in ustreznosti proizvodov (poenostavljeno so to preverjanja po postopkih, ki jih mora izdelek prenesti, da dobi oznako CE in sme na trg široke potrošnje) do družine standardov ISO, ki opredeljuje najrazličnejše procese v organizacijah.

»SIQ je priglašen organ za ugotavljanje skladnosti proizvodov za deset direktiv EU za ta področja, kar nas uvršča v zgornji odstotek podobnih organizacij. Smo tudi edini na svetu, ki imamo na enem mestu, znotraj ene organizacije, tako širok nabor storitev v zvezi s certificiranjem,« je povedal Likar.

To je njihova konkurenčna prednost v dveh pomenih. Najprej, slovenskim izvoznim podjetjem lahko zagotovijo učinkovito podporo pri certificiranju izdelkov, saj so certifikati SIQ priznani na večini pomembnih trgov na svetu. Drugo pa je, da svoje storitve lahko opravljajo za naročnike iz tujine, njihove stranke prihajajo iz več kot 65 držav po svetu.

Zakaj je bližina mednarodno upoštevanega certifikacijskega organa lahko prednost za podjetje, ki razvija nove izdelke? »Čas razvoja izdelka in zmožnost, da ga hitro certificiraš in postaviš na trg, so seveda ključni. Številni proizvajalci s SIQ sodelujejo že v fazi razvoja. Naša vloga seveda ni, da bi bili v razvoju neposredno udeleženi, ampak da na različnih stopnjah, ko njihove rešitve in prototipe preverjamo, opozorimo na tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih končni izdelek ne bi ustrezal standardom,« je pojasnil Likar.

»Hkrati to seveda pomeni, da moramo biti tudi sami ves čas v stiku z najsodobnejšimi tehnologijami. Gre za to, da znaš delati hitro in kakovostno ali pa te na trgu ni. Seveda je marsikaj odvisno od kompleksnosti izdelkov, ki jih je treba preveriti, postopek lahko traja nekaj mesecev, pri preprostejših in bolj masovnih proizvodih pa končno preverbo lahko izvedemo tudi v dveh dneh,« pravi Likar.

Večino dela organizacija, ki doseže okoli 15 milijonov evrov prometa na leto, ustvari s tehničnim preverjanjem varnostne in elektromagnetne ustreznosti izdelkov. Teh prihodkov je okoli 50 odstotkov, od tega jih le 20 odstotkov ustvari s slovenskimi naročniki. »Stranke pridejo k nam na podlagi osebnih priporočil, ki sodelujejo z nami in na podlagi dobrih izkušenj. Prihajajo iz 65 držav in lahko rečem, da 60 odstotkov svojih storitev izvažamo,« pojasnjuje Likar.

Zanimivo pa je, da je igralniška industrija druga najpomembnejša gospodarska panoga, v kateri certificira SIQ. V njej ustvarijo četrtino prihodkov in sodijo med tri vodilne organe v svetu, ki certificirajo igralne naprave in programe ter so edini v Evropi, ki lahko delujejo na štirih celinah – v Evropi, Ameriki, Aziji in Avstraliji.

»V igralnišvo smo morali vstopiti, če smo želeli z veljavnimi certifikati v tujino spremljati slovenske proizvajalce igralnih avtomatov,« pravi Likar.

Slovenija pa, čeprav je na prvi pogled majhna, sodi na področju razvoja in izdelave avtomatov za igre na srečo med vodilne na svetu. Posebnost pri preverjanju kakovosti igralnih naprav je v tem, da seveda ni dovolj, da so varne za uporabo v smislu, da ne povzročijo električnega udara ali požara, ampak morajo zanesljivo delovati po statističnih načelih iger na srečo.

»Pravil je veliko, še posebno zahtevno pa je, da v svetu obstaja več kot 400 različnih jurisdikcij z razlikami v igralniški in davčni ureditvi ter – certifikacijski organ potrebuje akreditacijo za vsako imenovanje posebej,« pravi Likar.