Tiskane izdaje
Vrtojba – »Zdaj nam prihodki vsako leto zrasejo za 100 odstotkov,« pravi direktor podjetja LED Luks, 37-letni Novogoričan Matija Klinkon. V številkah to pomeni, da so leta 2014 njihovi čisti prihodki od prodaje znašali 0,33 milijona evrov, se leto pozneje povzpeli na 0,69 milijona in lani dosegli 1,23 milijona evrov.
Njihov svet je svetloba, natančneje LED-svetila. Kako dobro gre posel od rok temu malemu zagonskemu podjetju, pove podatek, da so letos v prvem polletju že presegli lansko prodajo. Iz prostornih hodnikov Primorskega tehnološkega parka v Vrtojbi vodijo številna vrata in če želite hitro najti pisarno podjetja LED Luks, se je treba ozreti v strop. Videti je, kot da pod njim lebdijo manjši in večji frizbiji s svetlimi obodi, v katere je vpeta skoraj prosojna plošča, iz katere seva belkasta svetloba. In kje je tu kakšna žarnica, boste najbrž tudi sami naivno vprašali Matijo Klinkona, ki vam bo z veseljem pojasnil, kako delujejo svetila, ki vas vodijo do njihovih vrat, za katerimi se nadaljuje razstavni prostor inovativnih oblik LED-razsvetljave in svetil.
»Vse luči so plod našega znanja. Ker delujemo po načelu, da nimamo nobenega stroja v hiši, za nas vse sestavne dele izdelajo drugi proizvajalci – tudi ostala podjetja, kot so Gorenje, Mahle in drugi, ne izdelajo vseh kosov sami. V Vrtojbi imamo zalogo sestavnih delov in polizdelkov, ki jih po naročilu kupca sestavljamo za posamezni projekt,« pripoveduje podjetnik, ko nas vodi po tehnološkem parku.
Pod lastno svetlobo: Matija Klinkom pod svetili, kakršne izdelujejo v podjetju LED Luks. Foto Uroš Hočevar/Delo
Matija Klinkon je diplomirani inženir elektrotehnike. Že v otroštvu sta ga navdušila električna energija in njena uporabna vrednost: »Vedel sem, kaj bom študiral. Zanimalo me je vse v povezavi z elektriko. V osmem razredu osnovne šole sem za šolski ples naredil svoje prvo vezje, light show, ki ga je potem hišnik priklopil na 220 voltov.« Nova Gorica je bila vedno zelo povezana s kraji čez mejo, najprej s staro, italijansko Gorico. Za mulce se je v majhnih trgovinicah na Raštelu odpiral svet zahodnega potrošništva, pripoveduje sogovornik, ki je po fakulteti skupaj s sošolcema začel iskati poslovne priložnosti prav pri sosedih.
»Našli smo italijansko podjetje in zanje do začetka finančne in gospodarske krize delali veliko na področju razvoja, recimo za Electrolux in italijanski Telecom, za več velikih imen, po izbruhu krize se je ta naša zgodba končala. Potem sem nekaj časa delal v Italiji, se vrnil domov in delal kot svetovalec na področju razsvetljave. V Italiji sem spoznal poslovnega partnerja, s katerim smo skupaj odprli podjetje LED Luks. Brez njega to ne bi bilo mogoče,« našteje nekaj postaj na poti v podjetniške vode, po kateri ga je vseskozi vodila želja, da bi imel lastno podjetje. Italijanski podjetnik Dino Feragotto je kot investitor omogočil, da je nastalo zagonsko podjetje, ki je dobilo svoje gnezdo v Primorskem tehnološkem parku. Nekje med poslovnimi cilji v prihodnosti podjetja je umeščena tudi želja po kotizaciji na milanski borzi.
Od Švedske do Katarja
Končnih kupcev za svoja inovativna svetila različnih oblik ne iščejo sami, ampak imajo v vsaki državi za partnerja podjetje, ki išče kupce za njihove izdelke, pogojno bi jim lahko rekli distributerji, dodaja Klinkon, saj je po njegovem mnenju danes o distributerjih za njihovo dejavnost in velikost podjetja komaj še mogoče govoriti: »Velikokrat izberejo naše izdelke, ker so kakovostni in zanimivih svetlobnih tehničnih lastnosti, tudi primerne cene. Poleg tega znamo dobro predstaviti svoje izdelke in smo nasploh inovativni.« Kot direktor podjetja je vse stike s partnerji v tujini navezal sam: »Pol leta sem intenzivno delal prek socialnega omrežja Linkedin, znotraj katerega se je mogoče povezati s strokovnjaki na svojem področju. Prek tega omrežja sem spoznal veliko ljudi, danes imam prek 4000 delujočih kontaktov s področja razsvetljave. Na medmrežju sem naredil prvi posel,« pove o tkanju prodajne mreže v tujini.
Različni okusi po svetu
Njihovi izdelki osvetljujejo pisarne in druge poslovne ter proizvodne prostore na vseh straneh neba, visoko na evropskem severu, na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji, tudi na drugih celinah. Ali si kupci z različnih območij planeta želijo drugačne svetlobe? Njihove potrebe in želje, kakšna naj bo, so zelo raznolike, pritrdi Klinkon: »Razlike so res velike. Švedi imajo recimo pol leta temo in to zelo vpliva na to, kakšno svetlobo želijo. Ta severna območja imajo po mojem mnenju sploh najbolj razvito kulturo razsvetljave. Pazijo, da ni bleščanja v pisarni, tudi na kakovost svetlobe. Normalno, na severu hočejo imeti toplejše odtenke umetne svetlobe, v državah Srednje Azije pa si želijo naravnejšo, belo svetlobo.«
In na kaj merijo okulisti, ko nas pri pregledu za dioptrijo, ki se je spet zvišala, sprašujejo, ali imamo doma dobro svetlobo? »Glede tega, kaj je kakovostna svetloba, obstajajo predpisi v svetu in pri nas. V Sloveniji so to priporočila Slovenskega društva za razsvetljavo, ki pa žal še niso uzakonjena. Na kratko: ko načrtujemo osvetlitev prostorov, je glede na ta priporočila treba upoštevati priporočene lukse na delovni površini – luks je enota za osvetljenost. To je pri nas včasih zelo slabo upoštevano, vendar se bo morala počasi tudi Slovenija prilagoditi določenim merilom.«
Podjetje LED Luks ima v kletni etaži Primorskega tehnološkega parka tudi proizvodne prostore, v katerih majhna skupina zaposlenih, – izračunali smo jim povprečno starost okoli 26 let –, med katerimi je vedno tudi nekaj študentov, sestavlja svetila, ki bodo že kmalu visela pod stropom pisarne na Švedskem, v Nemčiji, Franciji, na Novi Zelandiji ... »Trenutno imamo 11 zaposlenih in 8 študentov, tiste, ki si to zaslužijo in želijo, na koncu tudi zaposlimo. Nove zaposlitve omogočamo z večanjem prodaje. Tako smo že zaposlili 7 študentov, ki zdaj spadajo med 11 redno zaposlenih,« dodaja sogovornik.
V kletni etaži tehnološkega parka je čas za kratek postanek za kavo pred glavnim odmorom za malico. To so drobne izboljšave, ki jih omogočajo razumni delodajalci.
